Danes, 8. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 34. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP), ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 115 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce sta pozdravili in nagovorili predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

V program Otroški parlamenti® je bilo v letošnjem letu vključenih 392 osnovnih šol. Mladi so imeli letos še eno pomembno nalogo, in sicer da izberejo novo temo na katero bodo debatirali prihodnji dve leti. Med 7 predlaganimi temami, ki so jim mladi parlamentarci namenili največ pozornosti, je za temo 35. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu izbrana tema ŠOLSKI SISTEM (problemi šolskega sistema, ocenjevanje, vpis v srednjo šolo, balast v učnih načrtih, primerjava šolskih sistemov v različnih državah).

Uvodoma je mlade parlamentarce pozdravil dosedanji predsednik Otroških parlamentov® Vid Žveglič, ki je predal mandat novo izvoljeni predsednici delovnega predsedstva OP Livii Zari.

Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič je v svojem nagovoru dejala: “Tema o kateri ste razpravljali, je bila zelo zahtevna in izjemno občutljiva, je pa ključnega pomena za kakovost življenja v naši državi. O tem smo se v preteklosti bistveno premalo pogovarjali. Na vseh ravneh. Tako v ozkih intimnih krogih vsakega od nas, ali pa kot skupnost v celoti. O razlogih, zakaj je temu tako, bodo gotovo lahko več povedali strokovnjaki s tega področja. Temo vašega zasedenja sama razumem tudi kot iskreno željo, da se na tem področju stvari spremenijo na bolje. Želim si, da bi se pogovarjali odprto, brez predsodkov in strpno. Različna mnenja nas lahko le bogatijo. Ko boste kasneje sprejemali odločitve, jih sprejemajte z odgovornostjo in na podlagi strokovnih argumentov in dejstev. Vem, starejši vam pri tem nismo vedno najboljši vzor. A nihče nam ne brani, da se česa ne naučimo tudi od vas, mlajših. Tisti, ki boste po taki ali drugačni poti pozneje v življenju postavljeni pred odgovoren izziv opravljanja javne funkcije, boste hitreje, kot se vam morda zdi danes, soodločali o usodi nas, ki danes sprejemamo odločitve v tej hiši in o usodi vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Vi boste odločali o tem, kakšno kakovost življenja bo imela moja generacija v starosti, morda celo o tem, ali bo Slovenija ostala oaza miru v tem našem nemirnem svetu, pa tudi kakšno odločitev prejšnjih generacij boste morali popravljati. Današnji svet se zelo hitro spreminja in rešitve, za katere so naši predhodniki še pred kakšnim desetletjem menili, da so dobre, so lahko danes že zastarele. Zato moramo v tej hiši pogosto spreminjati zakone in druge akte ter jih prilagajati bliskovitemu razvoju sodobne družbe. Karkoli pa vam bo življenje prineslo, vam iskreno želim, da ostanete vedoželjni in odprti, sočutni in strpni do vseh ljudi okoli vas. Naj vas ne bo strah različnosti, ki nas le bogati. Spoštovane poslanke in poslanci 34. nacionalnega Otroškega parlamenta, želim vam uspešno delo in se veselim priložnosti, da se iz vaših razprav ter sklepov na temo duševnega zdravja mladih in otrok tudi sama kaj naučim.”

Predsednica ZPMS Darja Groznik je nagovorila z besedami: »Mladi, ki ste danes tu, ste glas vseh, ki so sodelovali v Otroških parlamentih tekom leta. Program Otroški parlamenti® spodbuja aktivno državljanstvo in participacijo otrok v družbenem življenju, spodbujamo vas, da izražate svoje mnenje. Imate veliko predlogov, ki so uresničljivi, in danes ponovno pozivam vse odločevalce v naši državi, da vašim predlogom tudi prisluhnejo. Le aktivno vključevanje vas, mladih v življenje skupnosti lahko prispeva k strpni, demokratični družbi, ki bo cenila medsebojno sodelovanje. Če bomo odrasli zapostavljali otroke, mlade, se naši skupni prihodnosti slabo piše.«

Po uvodnem pozdravu je nadaljevala: »Sledili smo vašemu lanskemu predlogu, da na ZPMS pripravimo krajši vprašalnik o tem, kako dobro starši poznajo duševno zdravje in stiske otrok.” Starši so anonimno odgovarjali med 5 in 15. marcem, prejetih je bilo 3.982 odgovorov, med njimi 86 % mam in 14 % očetov, največ v starostni skupini 36-45 let. Staršem se duševno zdravje in stiske otrok ne zdijo tabu tema. Kar 87 % jih pravi, da kot starši prepoznavajo stisko pri svojem otroku. Kot najpogostejši vzrok za stisko svojih otrok navajajo odnose med vrstniki, pritiske v šoli in odnose v družini. Sledijo prevelike zahteve in previsoka pričakovanja odraslih, potem nasilje in spletno nadlegovanje. Kar 98 % staršev pravi, da se s svojim otrokom pogovarjajo o stiskah in težavah in v več kot polovici primerov so starši sami prepoznali stisko pri otroku. Če se otrok znajde v stiski, kar 85 % staršev ve, kam se obrniti po pomoč. Odgovori so zanimivi, ker so pa drugačni od tistega, kar pravite vi mladi parlamentarci. Menite, da je duševno zdravje še vedno tabu tema in da si svojih težav ne upate zaupati odrasli osebi. To je pokazala tudi analiza akcije »TOM potuje, otroke obiskuje«, kjer je 95 % učencev poročalo, da ostajajo sami s svojimi težavami, da težave ne zaupajo staršem. To je rezultat analize več kot 10 tisoč anonimih sporočil. Zakaj torej take razlike? se sprašuje Groznikova ter nadaljuje, da se postavlja pomembno vprašanje: ali starši otroke sploh razumemo ter zaključi “upam, da bo vaše sodelovanje na otroškem parlamentu dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.«

V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa najprej poročali o svojih ugotovitvah in predlogih, nato pa je sledila razprava. Plenarnega dela zasedanja se je udeležil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in drugi gosti.

Glavni poudarki razprave
Mladi so izpostavili, da jih starši ne razumejo in jim ne znajo konstruktivno pomagati; da jim nenapovedana preverjanja znanja povzročajo stres ter da bi bile lahko delavnice, ki so izvajane v šolah, lahko bolj zanimive. Menijo, da zelo pomaga pogovor z osebo, ki deli lastno izkušnjo, izpostavljajo pa tudi vključitev staršev v šolski proces in vzajemno medsebojno spoštovanje med učenci in učitelji. Ocenjujejo, da so sami sebi lahko največji preventivni dejavnik. Seznanili so odrasle, da mladi staršem ne zaupajo, jim ne povejo svojih težav, ker se bojijo reakcije, in da je tudi le peščica učiteljev, ki bi jim zaupali. Izpostavili so, da klic na pomoč ne sme pomeniti izgube dostojanstva. Poudarjajo, da se mora stanje v šolah izboljšati, saj svetovalni delavci ne delujejo preventivno, ampak se pojavijo le ob “hudih” dogodkih. Opozorili so tudi na nedostopnost strokovne pomoči. Ne sme pozabiti na osamljene in zasmehovane otroke ter tistim mladim, ki si poiščejo pomoč, zares takoj pomagati.

MEMORANDUM OTROK O IZZIVIH NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADIH IZROČEN PREDSEDNICI DRŽAVNEGA ZBORA RS V ŽELJI, DA BO GLAS OTROK SLIŠAN

Na današnjem nacionalnem zasedanju so otroci zaključili z dvoletno razpravo o temi »Duševno zdravje otrok in mladih« in na koncu sprejeli memorandum otrok o izzivih na področju duševnega zdravja otrok in mladih, ki so ga izročili predsednici Državnega zbora RS. V memorandumu so zapisane ključne ugotovitve mladih parlamentarcev.

Kaj je duševno zdravje?

Duševno zdravje je stanje počutja, ki nam omogoča, da uresničujemo svoje potenciale, se spopadamo s stresom in znamo uravnavati čustva glede na okoliščine. Če je duševno zdravje porušeno, lahko vodi tudi v različne bolezni in težave. Duševno zdravje je kompleksno. Vpliva tako na počutje in samopodobo kot tudi na izražanje čustev, dojemanje okolja, itd. Duševno in čustveno zdrava oseba ima pozitivno samopodobo, pozitiven odnos do sebe in drugih. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo do sebe prijazni in spodbujajoči, saj se vse začne pri nas samih. Duševno zdravje ne sme biti tabu, pogovor o duševnih težavah ni znak šibkosti, temveč znak zrelosti. Duševno zdravje moramo dati na isto raven kot telesno zdravje.

Predlogi za izboljšave:

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj izvede anketo o duševnem zdravju otrok in mladih, da se pokaže dejansko stanje, naj zagotovi več športne vzgoje in povečanje števila strokovnih (svetovalnih) delavcev, naj preuči možnost, da se tematika duševnega zdravja vključi v učne načrte in da bi šolski programi vsebovali vsebine za krepitev duševnega zdravja, za osebnostno krepitev in opolnomočenje mladih za samostojno odločanje, kritično mišljenje in krepitev pozitivne samopodobe, obiski psihologa vsaj 1x tedensko na šoli (imeli bi osebo, ki bi se ji lahko zaupali). To osebo bi si več šol delilo in ne bi bil potreben velik finančni strošek, vsaka šola naj ima zaupnika (osebo, ki jo kot zaupanja vredno prepoznavamo mi; lahko je kdorkoli na šoli). Zaupniki na šolah bi nevtralno poročali tudi o težavah, ki se nanašajo na odnose učenec-učitelj.
Ministrstvo za zdravje naj omogoči hitrejši dostop do psihologov, psihoterapevtov, psihiatrov in vseh drugih strokovnih pomoči, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju stisk.
Duševno zdravje je nujno treba destigmatizirati in detabuizirati – ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovo promoviranje na vseh ravneh (predlog za vse šole: Živa knjižnica – iskrena, čustvena pripoved osebe, ki je nek problem doživela).

Vpliv okolja na moje duševno zdravje

Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno. Okolje predstavljajo družina, prijatelji/vrstniki, šola, družbena omrežja, splet, tudi življenjsko okolje (dobre/slabe bivalne razmere; urejen/neurejen kraj bivanja; možnosti, ki jih mladim nudi kraj bivanja).

Na duševno zdravje pozitivno vplivajo dobri odnosi, urejenost domačega okolja, zaupanje, hobiji, druženje s prijatelji, spoznavanje, kaj nekoga veseli, glasba, umetnost, šport. Negativno pa vplivajo slabi odnosi v družini (med starši, ločitve, finančne stiske), v šoli (medvrstniško nasilje, izločanje iz družbe/razreda, pritiski učiteljev), pritiski družbe, spolna usmerjenost in drugačnost.

Zelo pomembno je, kako sami doživljamo svet okoli nas in da živimo v okolju, v katerem se počutimo varno ter sproščeno.

Predlogi za izboljšave:

• Uvedba Šole za starše (inovativni pristopi, kratka zoom srečanja, kvizi, obvezna predavanja v času šolanja otrok) in strukturiranje prostega časa staršev, ki bi ga morali obvezno preživeti z otrokom.
• Iz šol odstraniti/prepovedati telefone, razen ko se uporabljajo pri učnih urah, a to naj bo redkost.
• Učitelji naj bodo ljudje, ki jim je mar za otroke in ne samo za podajanje znanja (to naj se vključi tudi v pedagoški študij). Predlagamo obnovitveni izpit za učitelje, podobno kot morajo nekateri obnoviti vozniški izpit.
• V šole naj se uvedejo sprostitvene dejavnosti in sprostitveni kotički (vreče za sedenje, slušalke za poslušanje glasbe, antistresne igrače oz. pripomočki, itd.).
• Bolj razporejena ocenjevanja (ocenjevalno obdobje naj ne bo zgoščeno le na določene mesece, ampak enakomerno preko šolskega leta).
• Omejiti družbena omrežja in “vplivneže” na spletu ter več izobraževanj o tem, kako se obnašati na spletu in kako varno uporabljati splet (pasti interneta in večja podpora organizacijam, ki se ukvarjajo s preprečevanjem odvisnosti). Povečati ozaveščanje o nevarnostih tehnologije.

Moji viri pomoči

Prepoznavamo več virov pomoči: notranje (samopodoba, interesi, hobiji), zunanje (družina, prijatelji, družba, šola, učitelji, strokovnjaki, okolje), pozitivne (pozitivne trditve, ki pripomorejo k boljši samopodobi) in tudi negativne (nasilje, izguba občutka do sočloveka), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, a težav ne rešijo. Najti moramo ravnovesje med temi viri. Najpomembnejše pa je poznavanje samega sebe in zavedanje, da imamo lahko velik vpliv na svoje duševno zdravje mi sami. Pozitivna samopodoba in dobro “omrežje” ljudi, ki nam lahko pomagajo, so vir dobrega duševnega zdravja.

Predlogi za izboljšave:

• Prepoznati stvari, ki nas veselijo – država naj zagotovi sredstva v obliki bona za različna izven-šolska udejstvovanja (večina prostočasnih aktivnosti je plačljivih).
• Dodatna izobraževanja v obliki delavnic (ne predavanj) tako za učitelje kot tudi učence, kjer bi se naučili boljšega ukrepanja ob pojavu duševnih težav, in ozaveščanje učencev, da ob svojih težavah ne doživljajo sramu.
• Boljši odnosi med učitelji in učenci.
• Okrepitev šolskih svetovalnih služb in njihova večja dostopnost (imamo občutek, da imajo svetovalne službe preveč obveznosti in nimajo časa, da bi se lahko prišli k njim zaupati ob težavah).
• Povečanje zaupanja v šolske svetovalne službe (skrbi nas, ker svetovalni delavci o zaupanih težavah poročajo staršem, mi pa si želimo njihove zaupnosti).
• Starši naj bodo razumnejši (velikokrat nas ne razumejo, hitijo mimo nas, ne nudijo dovolj podpore) – predlagamo delavnice za starše kot obvezno dejavnost, ki bi pripomogle k razumevanju aktualnih težav otrok in mladih.

Spremembe za krepitev mojega razvoja

Več poudarka je potrebno dati na to, da sprejemaš samega sebe – da si zadovoljen sam s seboj in skrbiš za dobre odnose z okolico. Da imaš dobro samopodobo in da zanjo ustrezno skrbiš. Da prepoznaš svojo notranjo moč. To zagotovo pripomore, da se lahko razvijemo kot celota, kot zaokrožena, samostojna in odgovorna oseba.

Predlogi za izboljšave:

• Gradnja dobre samopodobe (prepoznavanje lastnih dobrih in slabih lastnosti, postavljanje realnih ciljev, selektivno izbiranje družbe in ne primerjanje z drugimi, samorefleksija).
• Aktivnejši pouk: ure naj bodo privlačne (urejenost razreda, različni gostje, glasba, ne samo golo podajanje vsebin), pouk zunaj z več praktičnega dela, več športa, rekreativni odmori.
• Spodbujanje otrok, da spregovorijo o svojih čustvenih stiskah.
• Ustvarjanje tople, varne klime v razredu in spodbujanje medsebojne pomoči (čim več veljave, podpore in prakse).
• Razvijanje empatije in iskrenih odnosov (v družini, s sovrstniki, z učitelji, itd.). Bolj bi se morali poslušati in se dejansko slišati.
• Krepitev osebnih kompetenc (govorništvo, samostojno učenje, kritično razmišljanje).
• Izboljšanje komunikacije (ne moremo krepiti samopodobe, poiskati virov moči, če komunikacija ni dobra).
• Vsaj 2 razredni uri mesečno namenjeni tematiki duševnega zdravja.
• Dodatno izobraževanje: – staršev (o duševnem zdravju, o tehnologijah in socialnih omrežjih; starši naj otrokom predajajo življenjsko pomembna znanja, npr. o gospodinjstvu, financah; težava je, da starši, ki bi se morali udeleževati izobraževanj, se jih ne – predlog za ukrep: da so ta izobraževanja obvezna in da se njihova udeležba/neudeležba kaznuje oz. nagradi); učiteljev – opolnomočenje učiteljev za boljše delo z mladimi (učitelj mora imeti znanje in hkrati mora biti človek); otrok – izobraževanje za otroke/mlade, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.

Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.

Zveza prijateljev mladine Slovenije s počitnicami razveselila družine, prizadete v lanskih poplavah

Lanske poplave so mnogim družinam v Sloveniji povzročile ogromne stiske in marsikoga potisnile na rob preživetja. Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob tem vzpostavila izjemno dobro sodelovanje z vladnimi institucijami, ki so imele pomembno vlogo pri koordinaciji in nudenju pomoči v tej naravni nesreči. Zato smo se v začetku leta spet povezali in razmislili o nadaljnji pomoči prizadetim družinam.

Klicni center Vlade Republike Slovenije 114, ki je bil vzpostavljen septembra lani za zagotavljanje ažurnih in celovitih informacij prebivalcem po poplavah, je dal pobudo, da bi družinam, prizadetim v poplavah omogočili vikend počitnice na Pokljuki v nastanitvenih kapacitetah Slovenske vojske.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je z navdušenjem podprla pobudo in pristopila k izvedbi ter ob logistični ter finančni podpori Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske, Športnega društva Pokljuka in Aquaparka Bohinj minuli konec tedna 14 družinam (25 odraslim in 33 otrokom) iz naselij, ki so jih prizadele poplave, omogočila kratke počitnice na Pokljuki.

Športne aktivnosti na prostem so obsegale tek na smučeh, sankanje in sprehod, v bohinjskem vodnem parku pa tudi kopanje. Udeleženci so se lahko preizkusili tudi v streljanju na biatlonskem strelišču. Ob vseh aktivnostih je bilo za udeležence najbolj dragoceno sproščeno druženje v lepi naravi in prijetnem okolju, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na svoje stiske in se napolnili z energijo.

Družine je obiskal tudi minister za obrambo Marjan Šarec, ki je zbranim zaželel vse dobro v zasebnem življenju ter prijetno druženje na Pokljuki, zahvalil pa se je tudi Slovenski vojski: “Slovenska vojska je tista, ki predstavlja vrednote, ki jih danes v svetu primanjkuje – solidarnost, prijateljstvo, spoštovanje. Njene pripadnice in pripadniki so vedno pripravljeni pomagati, to se je izkazalo tudi med lanskoletnimi poplavami.” Pri izvedbi tokratnega vikenda je Slovenska vojska zagotavljala tudi prevoze udeležencev na aktivnosti in prehrano.

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, se je vsem, ki so omogočili brezskrbne počitnice družinam na Pokljuki, iskreno zahvalila za pomoč pri organizaciji: “Hvala vsem za skupno organizacijo teh počitnic za družine, ki so bile po poplavah postavljene pred neštete izzive in jim kratek oddih res veliko pomeni. Na Pokljuki je vedno lepo in tudi pripravljeni program je družine razveselil. Predvsem mi je v zadovoljstvo, da so bili vsi, odrasli in otroci, veliko na svežem zraku, da so se gibali in zabavali in tako preusmerili misli v nekaj lepega.

Hvala tudi vsem drugim, ki ste in ki še svoj čas in voljo namenjate plemenitim ciljem. Pravo bogastvo družbe se zrcali prek ljudi. In tega bogastva je v Sloveniji res veliko.”

***

Zveza prijateljev mladine Slovenije se je takoj po poplavah vključila v zbiranje pomoči, pri čemer smo se odločili, da se bomo osredotočili na družine z mladoletnimi oz. šoloobveznimi otroki ter da je treba družinam pomagati takoj.

Danes lahko povemo, da smo v letu 2023 pomagali 504 družinam in za to porabili 678.275,43 evrov.Poleg finančne pomoči za sanacijo domov smo 590 družinam razdelili tudi materialne donacije v vrednosti 291.907,22 evrov. Ob tem smo želeli še posebej poskrbeti za otroke ter s tem razbremeniti starše. Avgusta lani smo omogočili letovanje 50 otrokom v Dolenjskih toplicah, Pacugu in Trenti, jesenske počitnice pa je v naših štirih letoviščih (Pacug, Trenta, Umag in Piran) z nami preživelo kar 226 otrok. Decembra smo 25 otrokom omogočili pravljični konec tedna v Božičkovi vasi. Prijetno druženje smo skupaj omogočili kar 301 otroku, na kar smo zelo ponosni. Za to smo porabili 53.821,93 evrov.

Zveza prijateljev mladine Slovenije v letošnjem letu nudi tudi finančno pomoč v poplavah prizadetim družinam z otroki. Usmerili pa smo se tudi v organiziranje delavnic, predavanj in drugih srečanj tako z otroki kot tudi s starši in pedagoškimi delavci, ki se velikokrat srečujejo s stisko otrok po takšnih dogodkih.

𝟒𝟎𝟎 𝐝𝐞𝐥 𝐢𝐳 𝟑𝟒 𝐝𝐫ž𝐚𝐯, vse od Paragvaja, Združenih držav Amerike in Kanade do Vietnama, Japonske in Nove Zelandije se je prijavilo na 𝟏𝟔. 𝐏𝐥𝐚𝐤𝐭𝐢𝐯𝐚𝐭. Namen letošnjega natečaja za družbeno odgovorni Tam-Tam mestni plakati je bilo na pozitiven način 𝐨𝐩𝐨𝐠𝐮𝐦𝐢𝐭𝐢 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, 𝐝𝐚 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢𝐣𝐨 𝐨 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐢𝐡 𝐬𝐭𝐢𝐬𝐤𝐚𝐡. Da gre za aktualno in hkrati univerzalno tematiko priča visoko število prijav. Zmagovalni plakat z naslovom VSE JE KUL sta ustvarila Matej Ferlič in Juš Šoltes.

Pri Zveza prijateljev mladine Slovenije – ZPMS in našem socialno varstvenem programu TOM telefonu – 𝐞𝐝𝐢𝐧𝐞𝐦 𝐭𝐞𝐥𝐞𝐟𝐨𝐧𝐮 𝐳𝐚 𝐨𝐭𝐫𝐨𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, smo izredno počaščeni in ponosni, da je letošnji Plaktivat posvečen temam, s katerimi se srečujejo naši otroci in mladostniki, ki se obračajo na TOM telefon. Ponosni smo, da je bilo ustvarjenih res veliko del na to temo in navdušeni smo nad izborom Komisije. Čestitamo vsem sodelujočim, čestitamo finalistom, še posebej pa zmagovalcem natečaja. Uspelo vam je ustvariti plakat, ki gledalca nagovori in spremeni. Uspelo vam je zadeti bistvo in prikazati, da je mladim težko spregovoriti o tem, kar resnično doživljajo v sebi. Hkrati pa plakati močno aktivirajo odgovornost vseh nas, da omogočimo vzdušje ali prostor, v katerem bomo poslušali in tudi slišali. Vabljeni na Plakatno galerijo Figovec, da si plakate ogledate v živo in poiščete svojega zmagovalca.

Izjava predsednika Nacionalne mreže TOM telefona g. dr. Alberta Mrgoleta ob razglasitvi zmagovalcev 16. Plaktivata »Starši današnjega časa so prepričani, da dajejo otrokom vse, kar potrebujejo. Od otrok v zameno pričakujejo, da bodo uspešni v šoli in dejavni pri kakšni interesni dejavnosti. Tako se krog pogovorov v odnosih med starši in otroki odvija na ravni tega, kaj bo kdo opravil, do kdaj, kam bo kdo šel in če je glede opravil še kaj za rešit. Starši ves čas hitijo, vsem se ves čas nekam mudi, ves čas se družinsko življenje odvija v napetosti časovnega pomanjkanja in v smeri dosežkov, ki jih starši pričakujejo od sebe in od otrok. Na površini so vsi uspešni, se imajo dobro, nikomur nič ne manjka, ni potrebe, da bi se kdo pritoževal. Vendar je preveč otrok in odraščajočih, ki so v stiku z veliko pomembnejšimi vsebinami. So v stiski, doživljajo čustva, ki jih ne zmorejo urediti, imajo vprašanja in dileme glede svojega doživljanja, glede svoje podobe, glede svoje vrednosti, srečujejo se s situacijami v medsebojnih odnosih, v katerih so prizadeti in ranjeni, iščejo odgovore na težka življenjska vprašanja. V premnogih družinah starši ne najdejo ne časa ne prostora, da bi dali otrokom možnost za pogovor, da bi pripravili pogoje, kjer bi otroci lahko varno izrazili dogajanje svojega notranjega sveta. Otroci in odraščajoči potrebujejo odrasle, ki so varno zavetišče in varno pristanišče za čustvene viharje njihovega obdobja odraščanja.«
Hvala vsem ustvarjalcem, hvala da razmišljate z nami v dobrobit otrok in mladostnikov.