Nevladne organizacije, strokovnjaki – psihologi, učitelji, strokovni delavci v šolah, ravnatelji, svetovalni delavci, pedagogi, vzgojitelji v dijaških domovih, zdravniki, pedopsihiatri in ostali –  z veliko zaskrbljenostjo spremljamo razmere, v katerih zaradi omejitvenih ukrepov živijo otroci.

Zavedamo se, da se je Slovenija znašla v težkem položaju zaradi bolezni covid-19. Že četrti mesec poteka šolanje na daljavo, ki pa je postalo pravilo in ne izjema. Za mnoge se pravzaprav šolanje na daljavo, na primer za večino študentov, vleče že kar od spomladanskega prvega vala.

Obiskovanje šole je za otroke in njihov razvoj ključnega pomena. Dlje kot so šole zaprte, večje bodo izgube na področju znanja in več bo daljnoročnih posledic.

Šolanje na daljavo povzroča razslojenost, izoliranost in revščino, ki jo v tem času doživljajo najranljivejši –  otroci, mladostniki, mladi ljudje, ki si šele utirajo pot v odraslost. Da veliko pomanjkanje socialnih stikov močno vpliva na socializacijo, povzroča osamljenost in druge psihične težave, opozarja statistika TOM telefon®, ki deluje pri ZPMS, prav tako na to opozarjajo strokovnjaki.

Pojavlja se več nasilja v družini, več depresivnosti, več samopoškodovanja in žal tudi več samomorilnosti. Skrbijo nas nenadomestljive posledice izgube socialnih veščin, ki jih bo, opozarjajo strokovnjaki, težko ali nemogoče nadomestiti.

Nadaljuje se tudi zaskrbljenost staršev, ki niso vešči usmerjanja in poučevanja svojih otrok. Negativni vplivi zaprtja izobraževalnih ustanov se pri otrocih kažejo tudi v težavah zaradi izpada običajnih zdravstvenih storitev, v nezadostnem ali neprimernem prehranjevanju, ki vodi v debelost ali motnje hranjenja, povečujejo se tveganja za zlorabe in naraščajočega nasilja.

Znanstvene študije, o katerih poroča UNICEF, kažejo, da je šola ob upoštevanju varnostnih protokolov pravzaprav varnejše okolje od zunanjega okolja, kjer ni tovrstnih protokolov ali nadzora.

Vlado RS, pristojno ministrstvo in vse ostale odločevalce ponovno pozivamo, naj bo odprtje vrtcev, osnovnih in srednjih šol, fakultet in drugih izobraževalnih ustanov prednostno pri rahljanju ukrepov za zajezitev covida-19!

Slovenija mora spoštovati 56.člen Ustave RS, ki govori, da morajo biti otroci deležni posebne skrbi. Prav tako moramo spoštovati Konvencijo o otrokovih pravicah. Svetovna zdravstvena organizacija je pozvala države, naj bodo šole zadnje, kar se zapira zaradi covida-19 in prvo, kar se odpira po rahljanju ukrepov. K prednostni skrbi za otroke pozivajo tudi druge mednarodne organizacije.

Veseli bomo rahljanja ukrepov, odprtja storitev, tudi trgovin, a prepričani smo, da mora biti na prvem mestu skrb za dobrobit otrok.

Darja Groznik
predsednica ZPMS

Dr. Albert Mrgole
Predsednik nacionalne mreže TOM telefon®

Vlasta Nussdorfer
Predsednica nacionalnega odbora za otrokove pravice

Sopodpisniki:

Milan Jakopovič, Dobrodelno društvo Petka za nasmeh
Jožef Školč – ZOTKS, glavni tajnik
Dr. Matjaž Homšak, dr. med., Predsednik združenja za pediatrijo pri SZD
Dr. Danijela Makovec Radovan, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, predsednica
Matjaž Medvešek, direktor Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije)
Tomaž Flajs, psihoterapevt
Anka Patru, univ. dipl. psih., strokovna vodja Centra Ahil
Mag. prava Maja Sebalj, specializant ja gestalt psihoterapije
Dr. Romana Kress, univ.dipl.psih., psihoterapevtka in supervizorka.
Neža Novak, bodoča terapevtka
Nika Okorn, univ.dipl.soc.del.
Metka Furlani, univ. dipl. soc, psihodinamska psihoterapevtka
Andrejka Kozlevčar, psihoterapevtka
Zlatko Vršič, prof. def. MVO in domske pedagogike
Nina Baša, specializant sistemske psihoterapije
Aleksandra Pušnik, Zavod priložnost
Barbra Krnc, psihoterapevtka
Matej Slavec – Center skupaj, terapevt stažist mag. zakonskih in družinskih študij, spec. zakonske in družinske terapije
Saša Ribič Guglielmino, univ. dipl. pedagoginja, sistemska psihoterapevtka
Tina Malenšek Kojić
Neva Kralj, spec. pomoči z umetnostjo, RPGT (plesno-gibalna terapevtka, registrirana pri Združenju plesno-gibalnih terapevtov Slovenije)
Danica Jazbinšek, upokoj. prof.
Morena Medoš, dipl. socialna delavka
doc. dr. Anja Štrukelj Kozina, Vodja študijskih programov psihoterapije, psihoterapevtka in supervizorka
Staša Kušar, spec. klin. psih. se pridružujem pobudi za odprtje šol in vrtcev
Damjan Ganc – Družinski inštitut Zaupanje, direktor
Gregor Starc, Vodja SLOfit, Fakulteta za šport
Žanet Mithans, terapevtka sistemske družinske psihoterapije, članica Društva za sistemsko psihoterapijo in SKZP

Evropska mreža za boj proti revščini, katere članica je tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, že ves čas epidemije opozarja na zaostrovanje življenjskih razmer socialno najšibkejših v času epidemije in izrednih ukrepov.

Že oktobra smo v okviru Poročila o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji v letu 2020 opozorili na poglabljanje stisk najšibkejših. S tem pozivom pa opozarjamo na stiske družin in otrok ter na vlado in ministrstva naslavljamo predloge za lajšanje teh stisk. Želimo si aktivno prispevati k oblikovanju politik, ki bi najšibkejšim pomagale k dostojnejšemu preživljanju epidemije in bi ustavile drastično slabšanje razmer za njihovo življenje.

Izobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov premagovanja večgeneracijske revščine, zato smo organizacije, ki se ukvarjamo z dobrobitjo otrok in družin, mnenja, da bi morali ministrstvo in šole vložiti dodatne napore v zagotavljanje dostopa do znanja za tiste otroke in mladostnike, ki imajo znane prepreke, kot je revščina, primanjkljaji v znanju, izpostavljenost nasilju idr.

 Ob neposrednih stikih z družinami in otroki nevladne organizacije opozarjamo, da:

• otroci iz socialno najbolj ogroženih družin še vedno nimajo zagotovljenih tehničnih zahtev za sodelovanje pri pouku – računalnikov in tehnične opreme ter povezave do interneta,
• mnogi otroci z učnimi težavami pogosto težje dostopajo do učne pomoči in težje sledijo zahtevam učnega načrta,
• mnogi otroci iz socialno šibkejših družin zaradi domačih razmer ne morejo sodelovati pri pouku, saj si s sorojenci delijo opremo, ki ne zadostuje za vse njihove potrebe,
• mnogi otroci iz socialno šibkejših družin zaradi domačih razmer ne morejo sodelovati pri pouku, ker ne razumejo jezika ali jim starši ne morejo nuditi pomoči pri razumevanju snovi, otroci pa so prikrajšani za t.i. jezikovno kopel slovenščine in nazadujejo pri učenju jezika,
• so otroci, ki živijo v težjih razmerah, žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja,
• so otroci, v še posebej veliki meri deklice, priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, in zaradi epidemije potisnjeni v še hujše razmere ter še težje pridejo do pomoči,
• so otroci iz socialno šibkih družin izpostavljeni pomanjkanju hrane ali bivanju v nedostojnih razmerah in je zaradi tega še dodatno ogrožen njihov fizični in mentalni razvoj, otroci so izpostavljeni nezdravemu načinu življenja, saj se manj gibajo in se več zadržujejo v istem (tudi nezdravem) prostoru, več sedijo in imajo manj kakovostno in raznovrstno prehrano,
• otroci postajajo čustveno otopeli in se vedno bolj premikajo v digitalni svet, ki jim ne daje pravih vzorov za odraščanje – njihovo duševno zdravje se poslabšuje, več je mladostniškega rezanja, odtujenosti, osamljenosti, odvisnosti od računalnika, telefona, igranja iger, odvisnosti od socialnih omrežij ipd.,
• otroci, še posebej deklice, prevzemajo gospodinjska opravila in skrbniške vloge v družinah, ki so prezahtevne za njihove sposobnosti in jih ropajo otroštva,
• so otroci prikrajšani za socializacijo in stike z vrstniki, ki pomembno vplivajo na čustven razvoj,
• imajo dijaki, ki zaradi epidemije niso imeli možnosti opravljanja praktičnega dela pouka, zmanjšano možnost za dostop do trga dela in s tem okrnjeno možnost preživetja,
• se z revščino soočajo družine, ki so pred epidemijo zmogle same poskrbeti za svoje preživetje,
• se družine v stiski soočajo še z dolgotrajnim čakanjem na urejanje pravic iz naslova javnih sredstev ter prejmejo bistveno premajhen obseg pomoči s strani države, da bi družine, ki se na novo soočajo z revščino, težave rešile učinkovito,
• družine nerazumljivo dolgo čakajo na dovoljenja za začasno prebivanje in druge dokumente,
• se družine zaradi poslabšanja finančnega stanja soočajo z izvršbami, rubeži, deložacijami, nerazumno visokimi stroški moratorijev na kredite ter nenazadnje izklopi vode, elektrike in drugih javnih storitev, ki so prav v času epidemije še posebej nujne (elektrika, voda, ogrevanje)
• v mnogih ranljivih družinah starši zaradi različnih dejavnikov (nepismenosti, prekarnih služb, zdravstvenih težav, stisk, v katerih so se znašli, in drugih objektivnih okoliščin) ne morejo nuditi zadostne podpore otrokom pri učenju na daljavo, zaradi česar poslušajo očitke ali celo grožnje s prijavo na Centre za socialno delo s strani učiteljev ali šol.

Nevladne organizacije pozivamo vlado za takojšnjo vzpostavitev zakonodajnih podlag, ki bodo omogočale:

• Čim prejšnje odprtje šol, dijaških domov in drugih dejavnosti, ki otrokom omogočajo psihični in fizični razvoj. Ob vrnitvi v šole naj bo poudarek predvsem na lajšanju stisk otrok in mladostnikov ter socializacija. V ta proces se naj vključijo tudi psihologi in psihiatri ter pomagajo učiteljem pristopati do ranjenih otrok in mladostnikov.
• Takojšnjo vzpostavitev načel sorazmernosti, ki bodo pri ocenjevanju upoštevale primanjkljaje, in takojšnjo vzpostavitev dodatnih učnih pomoči ter prilagoditev kriterijev ocenjevanja in napredovanja glede na zmožnosti najšibkejših, ki so vključeni v učni proces.
• Zagotavljanje varnosti otrok preko vstopanja v družine in detektiranja nasilja v družinah s strani centrov za socialno delo. Deklice so po izkušnjah nevladnih organizacij, ki delujejo n terenu, veliko pogosteje žrtve nasilja kot dečki, zato bi bilo vredno posvetiti dodatno pozornost varnosti in zaščiti deklic.
• Omogočanje seznanitev izobraževalnih ustanov s ključnimi podatki o socialni ogroženosti posameznih otrok, s čimer bi se lahko bolje in hitreje odzivale na potrebe najranljivejših otrok. Posredovanje tovrstnih podatkov naj izvajajo centri za socialno delo.
• Vzpostavitev poroštvenega sklada države, namenjenega ureditvi moratorijev na plačila najemnin, kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter stroškov vode, elektrike in ogrevanja. Moratorij bi moral biti zagotovljen v prehodnem obdobju socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini ali drugega izrednega dogodka. S tem ukrepom bi družinam omogočili, da v določenem obdobju poskusijo rešiti nastali položaj brez strahu pred izgubo bivališča. Porok za obveznosti, ki v tem času nastanejo in jih ob neuspeli rešitvi situacije družina ne more povrniti, bi bila država preko poroštvenega sklada. Trajanje moratorija se naj omeji na največ 3 leta in naj bo povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve. Družini oziroma posamezniku se v obdobju moratorija pomaga s pripravo finančnega sanacijskega načrta za trenutno krizno obdobje ter za obdobje po kriznem obdobju. Tako se opolnomoči posameznika oziroma družino in omogoča njihovo aktivno legitimacijo.

 Nevladne organizacije pa opozarjamo tudi na nujno pripravo ukrepov, ki bodo pomagale družinam stisko premostiti tudi po zaključku epidemije.

Organizacije, ki se pridružujejo pobudi:
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana
Zveza društev upokojencev Slovenije
Zavod TRI
Društvo Kralji ulice
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje združenje za izobraževanje in družbeno vključenost
Društvo  informacijski center Legebitra
Zavod TransAkcija
Forum za enakopraven razvoj
Mirovni inštitut
Društvo ŠKUC
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Glosa – sindikat kulture in narave Slovenije
OPRO – zavod za aplikativne študije

Naslovna fotografija: Pexel

Z nedavno spremembo zakonodaje lahko sedaj vsak davčni zavezanec nameni kar 1 % od dohodnine za delovanje nevladnih organizacij.

Odstop dohodnine je za vas popolnoma brezplačen, saj bi sicer država sredstva vrnila nazaj v proračun.

To storite tako, da natisnete obrazec, ga prepognite, zalepite in oddate v poštni nabiralnik. Poštnina je že plačana. 

Zbrane obrazce bomo posredovali pristojnim davčnim uradom, kjer bodo poskrbeli, da prejmemo sredstva skladno z vašimi zahtevami. Če še niste namenili svojega deleža dohodnine, vas prosimo, da obrazec izpolnite in nam ga pošljete do sredine maja 2021. Če ste to že storili in ste nam že namenili % dohodnine, vam ni potrebno ponovno izpolnjevati obrazca.

Odstop dohodnine lahko oddate tudi prek portala e-Davki.

Za leto 2020 bodo davčni uradi upoštevali zahteve za namenitev dohodnine, ki jih bodo prejeli najkasneje do 31. maja 2021.

V naše programe in projekte je vsako leto vključenih več kot 70.000 otrok in več kot 360 šol, kar je več kot dve tretjini vseh slovenskih osnovnih šol.

V letu 2019 ste davčni zavezanci za izvajanje programov Zveze prijateljev mladine Slovenije namenili 89.930,47 evrov. Vsa sredstva, ki smo jih prejeli iz naslova donacij dohodnine, smo namenili za izvajanje dobrodelnih in izobraževalnih programov za izboljšanje kakovosti življenja otrok in mladostnikov.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je organizacija, ki že več kot 67 let igra ključno vlogo pri oblikovanju družbe, v kateri imajo otroci in mladostniki svoj glas, svoje pravice, in spodbudno okolje za razvoj. Vsakodnevno iščemo odgovore na aktualna družbena vprašanja in soustvarjamo življenja otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Tako smo v letu 2020 razdelili 40970 šolskih potrebščin v programu Polna šolska torba, 8670 družin je bilo vključeno v socialno humanitarne programe, 7039  otrok je bilo na poletnih in zimskih počitnicah, 12584 otrok je sodelovalo v natečaju Evropa v šoli in imeli 19380 kontaktov na TOM telefon.

Otroci s posebnimi potrebami so kljub širšim družbenim prizadevanjem še vedno v neenakovrednem položaju. Ljudje so do njih bodisi nestrpni bodisi jih pomilujejo, razlogi za to pa največkrat tičijo v nevednosti, ki je podlaga za strah.

Ker želimo doseči večjo senzibilnost do drugačnosti pri čim širšem krogu ljudi in pomagati staršem, ki se prvič srečujejo z otrokovimi odstopanji v razvoju, smo izdali informativno zloženko »Otroci s posebnimi potrebami«.

Kdo so otroci s posebnimi potrebami?

• otroci s težavami v duševnem razvoju
• otroci s slepoto, slabovidnostjo in otroci z okvaro vidne funkcije
• otroci z gluhoto in naglušnostjo
• otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
• otroci z govorno-jezikovnimi težavami
• otroci z avtizmom
• otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami
• otroci z gibalnimi ovirami
• otroci z dolgotrajnimi boleznimi

Zloženka podaja osnovne definicije, navaja zakonodajo, ki opredeljuje in zagotavlja posebno skrb tej skupini otrok, ter opisuje postopek usmerjanja otroka.

Informativno zloženko »Otroci s posebnimi potrebami« si lahko pogledate TUKAJ.

Če potrebujete tiskano različico, nam to sporočite na info@zpms.si.

Otroci in mladostniki so družbena skupina, ki je bila ranljiva že pred pandemijo. Družba jih prepogosto ne vključuje v zadeve, ki so zanje pomembne, socialne, izobraževalne in druge neenakosti so se poglobile. Ob pojavu virusa so se otroci in mladostniki kar naenkrat morali soočiti s popolnoma novo realnostjo. Zaznali so skrbi staršev, negotovost obdobja, zaskrbelo jih je za svoje zdravje in zdravje najbližjih, bili so nejevoljni, ker se niso mogli družiti s prijatelji. Da bi lažje razumeli, kaj se dogaja, in se posledično bolje odzivali na epidemiološke ukrepe, tudi otroci in mladostniki potrebujejo kakovostne informacije, podane na njim razumljiv način.

Ob prvem valu pa se je pokazalo, da je tovrstnih informacij premalo.

Zato smo pripravili otrokom prijazno gradivo, ki orisuje širšo sliko delovanja človeškega imunskega sistema v boju proti virusom in ostalim nevarnostim ter hkrati podaja ključne informacije o trenutnem koronavirusu SARS-CoV-2.

Zloženka “Koronavirus in imunski sistem za otroke” je namenjena učencem 2. in 3. triade ter srednješolcem, letak “Virus, o katerem vsi govorimo” s krajšim besedilom in več ilustracijam pa vrtčevskim otrokom in učencem 1. triade.

Tako zloženka kot letak pa sta lahko v veliko pomoč staršem ter učiteljem in vzgojiteljem pri odgovarjanju na nešteta otroška vprašanja. Boljša informiranost bo prispevala k večjemu občutku varnosti ter razumevanju smiselnosti ukrepov.

Vabljeni k branju!

Izdajo zloženke in letaka sta delno finančno podprla Nacionalni inštitut za biologijo in Kemijski inštitut.

Dobrodelni projekt in poziv k zbiranju sredstev je bil predstavljen v oddajah Tednik, Vem!, Dobro jutro, Zadnja beseda in Vikend paket. Zbrali smo neverjetnih 58.821 EUR za družine.

»To so zgodbe, ki so bile vse do sodelovanja z RTV Slovenija, v javnosti nerazkrite,« je povedala Darja Groznik, predsednica ZPMS in dodala: »Tokrat pa bodo dobile svoj glas in novo upanje. Štirim družinam, za katere skupaj z RTV Slovenija, to je gledalkami in gledalci TV Slovenija, namenjamo posebno pozornost in zbiramo finančna sredstva.«

December je zagotovo tisti pravljični mesec, ki pokaže vso barvitost minulega leta in letošnje leto je bilo še kako barvito – polno izzivov in preizkušenj. December je tudi priložnost, ko se spominjamo vsega dobrega. Pa vendar, mnogi te priložnosti, da bi obujali lepe spomine, nimajo.

Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije si ves čas svojega delovanja prizadevamo, da bi delali v dobro otrok in družin.

»Mamica samohranilka, ki z dvema sinovoma in babico živi na podstrešju, starejši sin pa ima cerebralno paralizo. Ali zgodba deklice z motnjo v duševnem razvoju, ki ima težko govorno-jezikovno motnjo z avtizmom. Deklica živi sama z mamico, ki prejema le nadomestilo za izgubljeni dohodek. Ali zgodba brezposelne mame, ki skrbi za svojega invalidsko upokojenega moža – ima malformacijo možganskih žil, težko govori, ima motnje ravnotežja in potrebuje stalno skrb in pomoč. Skupaj imata štiri otroke. Ali primer mamice, ki sama z minimalno plačo skrbi za štiri otroke.«

Dobrodelni teden na RTV Slovenija je potekal med 14. in 20. decembrom

V Tedniku smo se vprašali kdo od treh dobrih decembrskih mož v Sloveniji najpogosteje pušča darila v peharjih, nogavicah ali pod jelkami.

V oddaji Dobro jutro smo predstavili zgodbi dveh družin s štirimi otroki, ki imata težke pogoje za življenje, ter zbirali sredstva za obe družini.

V oddaji Dobrodelni Vem! so sodelovali Lucija Ćirović, Nika Rozman in Anže Zevnik. Zahvala velja tudi dvema večjima donatorjema, podjetjema Transpak in Delamaris.

V Dobrodelni teden se je vključilo tudi žensko komentatorsko omizje iz oddaje Zadnja beseda. Štiri dame so nas spodbujale k dobrodelnosti in prisluhnile predsednici ZPMS Darji Groznik o stiskah, ki jih otroci občutijo v družinah s težavami.

Vikend paket je zaključil akcijo Dobrodelni teden Televizije Slovenija, v katerem smo zbirali denar za družine z gibalno oviranimi ali drugače prikrajšanimi otroki. Bernarda in Jože sta gostila Loro Klinc, partnerko najboljšega kolesarja na svetu, Primoža Rogliča, ki se je javil v studio. Gostja je s seboj prinesla majico s Primoževim podpisom. V začetku kolesarske sezone bomo izvedli licitacijo in tako osrečili še kakšno družino.

»Naše sodelovanje z RTV Slovenija postaja tradicija. Za tovrstno sodelovanje smo hvaležni. Zagotovo pa bodo presrečne družine, za katere smo letos zbirali sredstva in otroci, ki jih bomo presenetili s prazničnimi darili.« je povedala Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.

Zahvala vsem, ki so se povezali v dobrodelnem tednu in vsem, ki so darovali. Skupaj smo zbrali neverjetnih 58.821 EUR. Sredstva bodo omogočila lepše življenje našim družinam in decembrske nasmehe na obraze naših otrok.