V torek, 31. maj 2022, so se v prostorih Medobčinskega društva prijateljev mladine za Goriško, zbrali predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije in predstavniki društev iz Severno-primorske regije.
Povezovanje in mreženje
Regijska srečanja so namenjena predstavitvi društev, njihovih aktivnostih/programov v posamezni regiji ter razmišljanju o delovanju mreže (zveze) s predlogi za izboljšave in razvoj.
Uvodoma je društva v imenu predsednice Darje Groznik pozdravila generalna sekretarka Breda Krašna in predstavila aktualne dejavnosti Zveze prijateljev mladine Slovenije. V nadaljevanju so svoje delovanje predstavile tudi članice. Poleg gostiteljev – Medobčinskega društva prijateljev mladine za Goriško so se srečanja udeležili še predstavniki ZPM Idrija, DPM Črni Vrh, MDPM Ajdovščina, DPM Skrilje in vodja svetovalne skupine TOM telefona iz Tolmina.
Delovanje na regijskem in lokalnem nivoju
Društva so predstavila svojo dejavnost, ki jo izvajajo v lokalnem okolju. Pri tem se je izpostavila razlika med samimi društvi, saj jih kar nekaj nima zaposlenih in so povsem odvisna od prostovoljnega dela. Pri teh večino dela opravijo predsedniki oz. zakoniti zastopniki v popoldanskem času doma, saj društva nimajo svojih prostorov za delovanje, kakor tudi skladiščnih prostorov za potrebe posameznega društva.
Na srečanju je koordinator za članice ZPMS Uroš Brezovšek društva pozval, da se včlanijo v mrežo prostovoljskih organizacij pri Slovenski filantropiji in vstopijo v članstvo v CNVOS.
Društva so predstavila pestro dejavnost, ki jo izvajajo v lokalnem okolju, in pomembno vlogo povezovanja na regijskem nivoju. Dogovorili so se, da se bodo vsaj dvakrat letno srečevali na takšnem posvetu, saj se s povezovanjem in izmenjavo dobrih praks krepi vsa društva v regiji, ki s tem še bolje in uspešneje delujejo v svojem lokalnem okolju.
Društva Severno-primorske regije so izpostavila primer dobre prakse, da jih je že do sedaj njihov predstavnik v Upravnem odboru ZPMS – Nace Breitenberger nekajkrat sklical pred sejami UO ZPMS.
ZPMS bo pričela z aktivnostmi lokalne pobude o omejevanju rabe pirotehničnih sredstev in možnosti njihove prepovedi. Pobudo je v decembru podala MDPM za Goriško, ZPMS pa je to pobudo dala v program dela za leto 2022, ki je bil sprejet na marčevski Skupščini ZPMS.
Naslednje srečanje je predvideno v Celju za vzhodno Savinjsko regijo v mesecu juniju.
Pri dražbi smo na ZPMS združili moči z Inštitutom Zlata Pentljica, otroci z rakom. Nastal je iz neformalne skupine Gold Ribbon v kateri so se mladostniki zbrali, da spregovorijo o svoji bolezni in izkušnjah. To je ostalo poslanstvo Inštituta.
Skupaj k istemu cilju
Ker se v času zdravljenja srečajo z mnogimi drugimi bolniki, spoznajo tudi veliko zgodb in usod. Marsikatera družina se zaradi otrokove diagnoze in zdravljenja znajde v hudi stiski, ne samo psihični zaradi bremena bolezni, ampak materialni, saj bolezen ne izbira in otroci zbolijo v različnih družinah ne glede na socialni status. Med zdravljenjem en od staršev ostane doma z otrokom. V tem času prejema nadomestilo za nego, ki je nižje od rednega plačila, še vedno pa so primeri, ko starš zaradi različnih razlogov tudi izgubijo zaposlitev in s tem vir denarja in socialno varnost.
Zgodba Hane, 12-letne deklice, ki se je sama odločila, da predstavi svojo zgodbo in s tem pomaga osveščati druge.
Hana je 12- letna deklica, ki se bori z možganskim tumorjem. Prvi resni in opazni simptomi so se začeli, ko je bila stara 9 let, diagnozo pa je dobila 1 dan pred desetim rojstnim dnevom. Kljub temu, da je tumor benigen, pa zaradi lokacije povzroča veliko težav, saj je v lobanji omejen prostor. Tako Hana med drugim na levo oko ne vidi več, zazna samo svetlobo, na desno oko pa je izgubila desno polovico vidnega polja. Po 8 mesecih se je pokazalo, da tumor ponovno raste in da bo potrebna kemoterapija. Kemoterapijo je začela junija 2020 in je trajala 82 tednov, prejela pa je 17 ciklov. Tudi kemoterapija je dodala nekaj težav, tako ji je okvarila motorične živce v rokah in predvsem nogah, tako da je vmes zelo težko hodila, imela težave pri npr. uporabi škarij, noža… zdaj se izboljšuje, ni pa še dobro. Kemoterapija je bila uspešna in tumor zmanjšala, še vedno pa tumor ostaja in še vedno obstaja možnost, da spet začne rasti. Vid se ni izboljšal, se pa k sreči tudi ni poslabšal.
JYSK skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije nadaljuje družbeno odgovornega projekta »JYSK zgodba za lahko noč« z donacijo Taboru mladih Mojca v Dolenjskih Toplicah, kjer so v celoti opremili 10 hišk z vrhunskimi izdelki za spanje. Tabor mladih Mojca vsako leto obišče 1500 otrok in vse od ustanovitve leta 1976 večina hišk ni bila temeljito obnovljena.
»Hvala JYSK-u za vzmetnice, vzglavnike, posteljnino in ostale izdelke za spanje! Po igrivem dnevu bodo sedaj otroci in mladostniki še bolj spočiti vstopili v nov dan. V Taboru Mojca že več kot 30 let gostimo otroke iz socialno ogroženih družin, v okviru zdravstvenih letovanj, iz različnih vzgojno-varstvenih zavodov, v sodelovanju s Centrom za socialno delo, z Varno hišo, s svetovalno službo v šolah in vrtcih. Vidi se, kako zelo otroci potrebujejo druženje, kako jim manjka sprostitve, prostega gibanja, igre, zaupnega pogovora, varnega okolja brez napetosti in stisk. In kot vemo, je kakovosten počitek zelo pomemben.
Tabor Mojca ponuja čudovit prostor v naravi, ki nudi sprostitev, obilo športnih in družabnih aktivnosti ter stik z naravo in z živalmi, obenem pa ponuja varnost (ograjen z vseh strani) in sprejetost drug drugega. V taboru se trudimo otrokom zagotoviti vse, kar potrebujejo, pristopamo tudi individualno z različnimi strokovnjaki in vsakemu otroku poskušamo pomagati ter ga opolnomočiti,« pove Marjeta Ferkolj Smolič, predsednica DPM Mojca Novo mesto.
Ivan Protega, Retail manager ter član Uprave podjetja JYSK, je spomnil na raziskavo Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ta ocenjuje, da kar polovica otrok v Sloveniji med počitnicami ostane doma, zato se potreba po organiziranih potovanjih povečuje. Letovišča, ki jih v sklopu projekta obnavlja JYSK, pogosto brezplačno sprejemajo otroke iz socialno ogroženih družin in otroke s posebnimi potrebami. »V podjetju JYSK menimo, da je izredno pomembno, da imajo vsi otroci že od zgodnjega otroštva možnost, da čim več časa preživijo v naravi, saj tako postanejo odgovorni ljudje, ki spodbujajo trajnostni razvoj. Zato smo še posebej veseli tega projekta, saj prispevamo k ustvarjanju lepih spominov. Veliko otrok bo poleg raziskovanja narave in druženja s prijatelji dobilo priložnost, da se dobro naspijo na novo opremljenih posteljah, vsi pa vemo, kako pomemben je spanec za kakovosten razvoj.«
Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, je o nadaljevanju sodelovanja z JYSK-om komentirala: »Podjetje JYSK nas je že drugo leto zapored razveselilo z donacijo, ki v naših letoviščih izboljšuje kakovost spanca naših otrok in s tem skrbi za njihovo boljše fizično in psihično zdravje. Naši organizatorji letovanj so nevladne organizacije, ki nimajo posebnih sredstev za novo opremo. Ta je ponekod že nujno potrebna zamenjave oziroma prenove, in tudi v Taboru Mojca je tako. Iskreno smo veseli ponovne donacije vzmetnic, vzglavnikov, odej in drugih izdelkov za spanje, da bodo otroške počitnice spočite in navihane. Hvala, JYSK!«
Poleg projekta »JYSK zgodba za lahko noč« je bil na tiskovni konferenci predstavljen tudi projekt »JYSK šola spanja«, ki še enkrat dokazuje, da je to dansko podjetje vodilna veriga, ko gre za izdelke za spanje. Poleg zagotavljanja kakovostnih rešitev za popolno opremljanje spalnice JYSK poudarja, da je predvsem strokovnjak za kulturo spanja.
»Ko smo pred letom dni začeli projekt »JYSK zgodba za lahko noč«, smo si zastavili zahteven, a pomemben cilj: enkrat letno obnoviti slovensko letovišče, ki ga upravlja naš partner Zveza prijateljev mladine Slovenije. Po naši prvi donaciji 70 vzmetnic domu Miloša Zidanška na Pohorju smo imeli priložnost videti, v kolikšni meri ta projekt vpliva na kakovost počitka otrok in mladih, ki redno bivajo v letovišču. Zavedajoč se tega dejstva, smo se odločili narediti korak naprej in začeli še en dolgoročni projekt »JYSK šola spanja« z namenom razvoja kulture spanja, ki prinaša konkretne predloge, rešitve in ideje za boljšo higieno spanja. Vse to, da bi zagotovili kakovostnejši in boljši spanec in s tem večjo kakovost življenja,« je povedala Zvjezdana Novak, JYSK Communications manager.
Na TOM-u se zavedamo, da je bila izkušnja šolanja od doma in socialne distance za mnoge otroke in mladostnike zahtevna in da se mnogi še vedno soočajo z njenimi posledicami. Opažamo, da se zapirajo vase, vedno težje spregovorijo o svojih težavah ali vprašanjih, ki si jih postavljajo in z njimi ostajajo sami.
Zato smo na letošnji mednarodni dan otroških telefonov,
ki ga praznujemo 17. maja, začeli z vseslovensko akcijo TOM POTUJE, OTROKE OBISKUJE. Tom nahrbtnik potuje po 12-tih slovenskih regijah in obiskuje osnovne šole. Vsaka šola, ki se vključi, v razredih od 4. do 9. razreda izvede delavnico o TOM telefonu.
“TOM telefon® potuje, otroke obiskuje” je akcija, ki je med slovenskimi osnovnimi šolami doživela velik odziv. Vesela in ponosna sem, da se bodo otroci in mladostniki v kar 100-tih osnovnih šolah, na mednarodni dan otroških svetovalnih telefonov, pogovarjali o njihovem telefonu – edinem splošnem svetovalnem telefonu v Sloveniji, o TOM telefonu. Razredniki in razredničarke bodo na delavnici otroke povprašala tudi, o katerih vprašanjih ali temah se ne morejo/ne upajo/ne želijo pogovoriti s starši ali drugimi odraslimi. Vse anonimno podane odgovore otrok bomo na TOM telefonu pregledali in o najpogostejših tematikah pripravili spletne objave. V sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije bomo za zaključek akcije en razred v vsaki od 12 regij nagradili za najbolj izvirno razlago TOM-ovega slogana »Odgovor je pogovor®,” pojasni Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja TOM.
Skupaj z osnovnimi šolami želimo otroke in mladostnike spomniti, da nam pogovor lahko pomaga, da se počutimo lažje, se razbremenimo, umirimo in dobimo občutek, da v stiski nismo sami. S pogovorom problem pogosto postane manjši, bolj obvladljiv, stvari, ki so se prej mogoče zdele nerešljive, postanejo rešljive. Veliko hitreje in lažje najdemo rešitev, bolj jasno vidimo, kaj bi bilo dobro narediti in kako lahko v težki situaciji poskrbimo zase.
“Vem, da imate polno pomembnih dogajanj, vem, da se vam poleg šole dogajajo pomembne stvari. Mogoče katere pomembne, ki jih ne morete deliti niti z najbližjimi, niti s prijatelji, in da včasih mogoče potrebujete nekoga, ki bi mu lahko kaj povedali, kaj takega, česar ne morete deliti z drugimi. Dogajajo se vam stvari, ki niso prijetne, ki so prijetne, veliko je ljubezenskih zgodb, mogoče ste razočarani v odnosih s prijatelji in včasih imate občutek, da to, kar je vaša skrb, ni vredno, občutek, da se vam bodo smejali, ali pa da bodo mislili, da je z vami kaj narobe,” v nagovoru pove dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon.
“ TOM telefon letno kontaktira okoli 30.000 mladih, ki svojih težav pred klicem na TOM večinoma ni zaupala še nikomur. Svetovalci na TOMu omogočijo otrokom in mladostnikom, da svoja vprašanja, dileme, stiske, ter strahove delijo in pripeljejo v varno pristanišče odrasle odzivnosti. Vselej bo nekdo, ki se bo odzval, prisluhnil, skušal razumeti, pomagal poimenovati temeljno čustveno dogajanje in ustvariti varen neobsojajoč prostor za pogovor,” pove Darja Groznik, predsednica ZPMS, in zaželi TOM telefonu in akciji “Tom potuje, otroke obiskuje” uspešen začetek.
TOM telefon je edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji. Ima tri kanale svetovanja, preko telefona, e-pošte in spletne klepetalnice. Več kot 140 prostovoljcev- svetovalcev pa že 31 let odgovarja na vprašanja otrok.
TOM telefona največ kontaktirajo mladi od 13 do 15 let, z jasno tendenco, da naraščajo kontakti starejših od 16 let. Otroci in mladostniki so se pred epidemijo na TOM telefon obračali pretežno s temami, ki so zanje razvojno značilne in se čez leta niso bistveno spreminjala, to so teme: ljubezen, telesni razvoj, spolnost, vrstniki, šola. V obdobju epidemije, torej leti 2020 in 2021 ,pa so v ospredje močno stopile stiske, povezane z odnosi v družini in težavami v duševnem zdravju, predvsem depresija, anksioznost, samopoškodovanje in samomorilno razmišljanje. Trend največje rasti med vsebinami, ki jih prejmemo na TOM, predstavlja samomorilna tematika (razmišlja, načrtuje, že poskušal). Npr. v obdobju od 2015–2019 je vsak šestdeseti kontakt zabeležil samomorilno tematiko, v obdobju 2020–2021 pa je število porastlo tako, da je sedaj že vsak 13. kontakt vezan na samomorilno tematiko.
Klepetalnica in e-pošta sta kanal svetovanja, kjer prevladujejo izredno težke teme. V obdobju lockdowna je bilo v primerjavi s povprečjem preteklih 5 let zaznati 9 % porast e-oblik svetovanja. Veliko mladih danes namreč raje tipka o svoji težavi, ker jim je to lažje, se počutijo bolj varno, so manj izpostavljeni. Zelo je dragoceno, da imajo otroci in mladostniki možnost, da prvi korak na poti iskanja pomoči naredijo anonimno in v zaupnem okolju, vendar jih je treba opogumljati, da potem poiščejo ustrezno strokovno pomoč v živo.
Statistična analiza prvega tromesečja leta 2022 kaže, do so psihične težave in težave v družini še vedno najpogosteje poročana težava, vendar je njihov delež glede na lani nekoliko upadel. Lažje tematike – vrstniki, ljubezen – pa se približujejo nekdanjim, pred-epidemijskim vrednostim.
V ponedeljek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 32. nacionalnega Otroškega parlamenta® (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 111 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Moja poklicna prihodnost oz. petih podtemah: »Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv covid-19 na izbiro poklica.« Uvodoma jih je pozdravil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič. Spodbudne besede sta mladim parlamentarcem namenila tudi predsednica ZPMS ga. Darja Groznik in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor.
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je vsem mladim parlamentarcem najprej izrekel dobrodošlico in izpostavil, da vsaka država – dasiravno ima samo dva milijona prebivalcev – potrebuje sistem, ki državljanom omogoča življenje v skupnosti. G. Zorčič meni, da je najboljši sistem demokracija, saj v njem ljudstvo odloča o zadevah skupnega pomena. »Poslanke in poslanci odločajo prav v veliki dvorani Državnega zbora, kjer poteka današnji dogodek. Prepričan sem, da boste delo poslanskega življenja danes začutili tudi vi, da boste začutili na kakšen način poteka razprava med večjim številom ljudi o pomembnih temah. In glede na to, da današnji Otroški parlament® sovpada še z volitvami, sem prepričan, da vas bodo slišali tudi poslanke in poslanci.«
Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju dodala: »Program Otroški parlamenti® vodi ZPMS od samostojnosti države naprej. Vztrajamo in si – tako kot vi – vsako leto prizadevamo, da bi bila vaša razmišljanja upoštevana – bodisi v šoli, v lokalnem okolju ali na nacionalni ravni. V okviru projekta Naše mnenje šteje! smo lani in letos slišali veliko idej. /… / Pri ZPMS pripravljamo Belo knjigo o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki bo – upamo, osnova za pripravo strategije participacije otrok v Sloveniji – k temu nas poziva Evropa. Vsaka razvita demokratična družba upošteva glas otrok, glas mladih. To je dolžnost nas odraslih. /… / Upam, da bo vaše sodelovanje na Otroškem parlamentu® dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.«
S pomembno popotnico je mlade pred plenarnim delom zasedanja nagovoril tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je med drugim povedal, da je pri izbiri poklica najbolj bistveno vprašanje, ki izvira iz njihovih src. Da se vprašajo, kaj jih zares veseli v življenju početi. In če odgovora mladi še nimajo, naj jih to ne bega. Osnovna šola je namreč neprecenljiv čas, ko se oblikujejo kot osebnosti. Ob tem pa dobivajo mladi znanje in predsednik meni, da brez znanja ni uspeha na nobenem področju. »Ohranite radovednost do življenja. Odprite oči, napnite ušesa, zrite v prihodnost in glejte, kje se odpira neko mesto za vas. Če boste verjeli vanj, se vam bo uresničilo,« zaključuje predsednik RS Borut Pahor.
V nadaljevanju so mladi poročali o svojem delu v petih skupinah: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv covid-19 na izbiro poklica.
Nekaj vidnejših misli iz zaključkov razprav po posamezni podtemah:
Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine: mladi so med drugim izpostavili, da jih skrbi, ali bodo zaposljivi, ali bodo dobili poklic za katerega se izobražujejo, ali bodo v poklicu uživali. Želijo si več praktičnega in specifičnega znanja, izpostavljajo, da na informativnih dnevih ne dobijo dovolj informacij in da si želijo o poklicih pogovarjati prej (6., 7. razred). Želijo si predstavitve poklicev skozi igro, manj pritiska s strani odraslih glede izbire poklica.
Poti do mojega poklica: mladi se zavedajo, da na izbiro poklica vplivajo njihove želje, navade, uspeh v šoli, pa tudi sreča. Zavedajo se tudi tega, da je potrebno vztrajati in da morajo biti odločni. Pogrešajo več informacij o »skritih« poklicih, več dni odprtih vrat v različnih poklicih. Na šolah si želijo kariernega svetovanja in interesnih dejavnosti, ki bi bile usmerjene v poklice.
Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti: v prihodnosti vidijo urbane kmetije, zeleno (eko energetiko), IT področja. Mladi ne verjamejo, da bi določene poklice kdaj zamenjali roboti – medicina, farmacija, gradbeništvo, poučevanje … bo pa zato toliko bolj pomembno ravnovesje med tehnologijo in človekom.
Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo: želijo si izboljšati sistem pri izbiri srednje šole npr. z vpeljavo sprejemnih izpitov. Mladi, ki imajo velik potencial si želijo ostati v Sloveniji, le država naj jim omogoči dobre zaposlitvene možnosti.
Vpliv covid-19 na izbiro poklica: Zaradi covid-19 so nekateri poklici bolj izpostavljeni, nekatere so spoznali na novo, npr. epidemiolog. Mladi menijo, da bo narasla zaposljivost poklicev, ki imajo stik z ljudmi. Da bo robotika sicer še močnejša, ne bo pa »premagala« poklicev, ki potrebujejo stik z ljudmi. Po drugi strani pa mnoge mlade, ki so dobri na področju umetnosti, zelo skrbi za prihodnost njihovega poklica.
V plenarnem delu zasedanja so mladim parlamentarcem prisluhnili tudi: Damir Orehovec, Državni sekretar na MIZŠ, ki jih je tudi nagovoril, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic, Mojca Pršina, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje, mag. Ružica Boškić, Direktorat za družino, dr. Fani Nolimal, Zavod RS za šolstvo in nekateri poslanci ter drugi vabljeni gostje.
»Za temo 33. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu, so mladi parlamentarci izbrali Duševno zdravje otrok in mladih (76 glasov).«
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Na današnjem srečanju so mladi razpravljali in oblikovali predloge o participaciji otrok v šoli, pri zdravniku, v lokalni skupnosti ter na sodišču. Razpravo so pospremili oblikovalci politik in strokovnjaki po posameznih področjih ter skupaj z mladimi oblikovali zanimive in pomembne predloge, ki jih bomo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije vključili v Belo knjigo ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije.
Za otroke najpomembnejši predlogi so:
Participacija otrok na področju šolstva:
Participacija otrok na področju zdravstva:
Participacija otrok v sodnih in upravnih postopkih
Participacija otrok v lokalnih skupnostih
Podrobneje z omizij:
Šolstvo: Želimo si, da nas učitelji ne bi obravnavali diskriminatorno (na podlagi spola), da bi lahko odločali o tem, kaj bomo jedli za malico in soustvarjali jedilnik, da bi bilo preverjanje znanja vnaprej določeno, da ocene med bolj pomembnimi (matematika, tuji jezik …) in manj pomembnimi predmeti (športna vzgoja …) ne bi bile enakovredne, želimo si šolskega psihologa, ki bo imel čas za nas in nas poslušal, želimo si prenovljenih igrišč in krajših šolskih ur.
Zdravstvo: Želimo si, da bi v redni zdravstveni sistematski pregled vključili tudi pogovor s psihologom za »psihološko oceno«, želimo si več predavanj na temo bolezni in odvisnosti, dostopne in brezplačne svetovalne pomoči, želimo si biti vključeni v lastno zdravljenje in odločati o svojem zdravju.
Sodni in upravni postopki: Želimo si, da bi bili sodni postopki, v katere smo vključeni, prilagojeni otrokom, da jih lahko razumemo, želimo si, da nas sodniki jemljejo resno, želimo si zagovornika, ki bi nas spremljal skozi celotni sodni postopek. Želimo si vključitev pravnih vsebin v program Državljanska in domovinska vzgoja ter etika.
Lokalna skupnost: Želimo si biti enakopravni člani lokalnega okolja, želimo biti slišani in upoštevani, želimo si rednih srečanj z županom in občinskim svetom, želimo si predstavnika mladih v organih občine/lokalne skupnosti, želimo sodelovati pri pripravi programa za nas – mlade.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že več desetletij intenzivno deluje na področju otrokovih pravic. Veliko pozornosti namenjamo pravici otrok do participacije, ki je ena od prioritetnih pravic na ravni EU. V slovenskem prostoru je sicer prepoznana kot pomembna, vendar zgolj na razpravni ravni, medtem ko normativna ureditev ne omogoča, da bi participacija otrok zaživela tudi v praksi.
Zato si na različne načine prizadevamo, da bi država sprejela Nacionalno strategijo o participaciji otrok ter s tem prepoznala otroke kot enakopravne sogovornike in člane družbe. Med drugim smo se lotili izziva, da pripravimo Belo knjigo ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki bo vključevala konkretne predloge/mnenja/pobude za izvajanje participacije otrok in bo v prihodnje lahko služila kot izhodišče za pripravo kakovostne nacionalne strategije o participaciji otrok.
Osnutek Bele knjige, ki podaja teoretične podlage in opredeljuje njen namen in cilje, smo že pripravili; v sklopu projekta Naše mnenje šteje! pa bomo ta osnutek dopolnili s konkretnimi predlogi/mnenji/pobudami deležnikov, to je v prvi vrsti otrok, ter nadalje odločevalcev, oblikovalcev politik, strokovnjakov in civilne družbe. Tako bomo skupaj z otroki in drugimi deležniki ustvarili dokument, ki bo postavil temelje kakovostnega sodelovanja otrok v vseh zadevah, ki so pomembne za njihovo življenje.
V sklopu projekta Naše mnenje šteje!, ki ga izvajamo s finančno podporo Erasmus+, smo izvedli 4 regijska posvetovanja z otroki (Maribor, Ljubljana, Postojna, Velenje) in današnjo zaključno razpravo, na kateri so se mladim pridružili strokovnjaki s posameznega področja, da so lahko skupaj oblikovali zaključne predloge.
Na omizjih so se mladim pridružili: dr. Andreja Špernjak, v.d. gen. direktorice Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na MIZŠ, Fani Nolimal iz Zavoda RS za šolstvo, Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar Ljubljana, dr. Matjaž Homšak, pediater, predsednik UO Združenja za pediatrijo in član Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, dr. Polonca Truden Dobrin, specialistka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, mag. Nina Koželj, gen. direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje, Mirjam Kline, pravnica, vrhovna državna tožilka, mag. Urška Remic, z Ministrstva za javno upravo, Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem, sektor za lokalno samoupravo, Barbara Horvat iz Skupnosti občin Slovenije, Igor Marentič, župan občine Postojna, znan po tem, da zna prisluhniti otrokom in njihovim potrebam.
Na drugem delu dogodka so se razpravi oblikovanih predlogov pridružili: Marjan Dikaučič, minister za pravosodje, mag. Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic RS. Razprava med mladimi in gosti je bila zelo zanimiva in konstruktivna, izpostavljamo dva komentarja s področja zdravstva in sodstva – Mag. Franc Vindišar je povedal: »Stanje v družbi je bilo zaradi epidemije zelo zahtevno, otroci in mladostniki ste bili takrat prikrajšani za tisto, kar vam najbolj pritiče – to je šolanje in da se družite. To vam je bilo odvzeto. Procent samomorov med mladimi je bil visok. Odločitev, da se takoj pristopi na pomoč pri duševnem zdravju, je bila edina pravilna. Uspeli smo zagotoviti takojšnjo pomoč s Centri za duševno zdravje. Prepričan sem, da so centri, ki so razpršeni po celi državi, dobra odločitev. Kajti duševno zdravje je vsaj tako pomembno, če ne celo še bolj pomembno, kot so fizične poškodbe. Pomembne so preventivne akcije, s katerimi lahko preprečimo najhujše diagnoze. Slovenija s svojim zdravstvenim sistemom skrbi za otroke posebej. Mreža šolskih dispanzerjev je nekaj, kar ni povsod po svetu. To je ena od zelo dobrih stvari, ki jih v Sloveniji imamo.« Marjan Dikaučič, minister za pravosodje: »Da bi bilo pravosodje prijazno otrokom, smo na Ministrstvu za pravosodje ravno v zaključni fazi ustanovitve Hiše za otroke po modelu Barnahus (sicer za mlajše otroke). Tu se bodo otroci lahko skozi igro izpovedali. Hiša za otroke bo prijazen prostor, čisto drugačen od stroge sodne dvorane.«
S projektom želimo med otroki vzpostaviti zavedanje o pravici do (aktivnega) sodelovanja v družbenem in političnem življenju, jim omogočiti doživetje izkušnje aktivnega državljanstva, izkušnje “biti slišan in upoštevan” ter jih naučiti strpnosti in komuniciranja ter sodelovanja drug z drugim; pri odločevalcih povečati angažiranost, da se kljub kratkim rokom, ki jih imajo za izvedbe nalog posvetujejo z otroki predvsem o zadevah, ki se tičejo otrok in mladih, njihova stališča upoštevajo ter da čim prej pristopijo k pripravi Nacionalne strategije o participaciji otrok.
Več o projektu Naše mnenje šteje!
S spoštovanjem,
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Danes, 25. marca 2022 je zasedala 46. skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).
Kot uvod v srečanje so se predstavile kandidatke za nove članice: DPM Ravne, DPM Kamnik, DPM Domžale in DPM Žirovnica. Skupščina je vse štiri potrdila v članstvo v ZPMS, ki tako združuje 112 članic iz cele Slovenije.
Po razpravi o bogatem vsebinskem poročilu delovanja ZPMS in o finančnem poročilu ZPMS za leto 2021 so predstavniki članic ZPMS iz vse Slovenije poročilo soglasno sprejeli. Sledila je razprava o statutu, nato volitve predsednika/ce in dveh podpredsednikov/nic ZPMS. V nadaljevanju je potekala predstavitev Programa dela in Finančnega načrta za leti 2022 in 2023. Ob koncu je bila imenovana nova častna članica ZPMS.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je s svojimi članicami izvedla široko razpravo o novem statutu ZPMS. Novi statut je sodoben in prilagojen organizacijski strukturi ZPMS.
Na 46. skupščini ZPMS so bile na vrsti tudi volitve predsednika/ce in dveh podpredsednikov/nic ZPMS. Člani skupščine so za mandatno obdobje 2022 – 2026 za podpredsednika izvolili dr. Martina Bigeca in Uroša Brezovška,
Darja Groznik pa je ponovno izvoljena predsednica, in tako vstopa že tretjič v 5 letni mandat ZPMS.
Darja Groznik je v zahvalnem nagovoru izpostavila, da je ZPMS verodostojna organizacija, ki zahvaljujoč delovanju članic, delu strokovne službe, prostovoljcev in vseh, ki so v teh desetletjih oblikovali ZPMS, združuje bogato tradicijo in odgovarja na trenutne odzive sedanjega časa. “Kot predsednica bom združevala tradicijo ter sedanjost. Moje vodilo sta Konvencija o otrokovih pravicah in Strategija delovanja ZPMS. Zastavljen cilj je transparentno delovanje, težnja po pridobivanju dodatnih virov financiranja, na vsebinskem področju pa iskanje sistemskih rešitev, ki edine trajnostno dvigujejo kakovost življenja otrok, mladostnikov in družin.”
Uroš Brezovšek je ob razglasitvi dejal: »Vesel sem podpore in zaupanja članic ZPMS, da nadaljujem z delom, ki sem ga pričel v preteklih dveh mandatih.«
Dr. Martin Bigec, novo izvoljeni podpredsednik ZPMS se bo zavzemal za to kar verjame, razmišljal bo s svojo glavo in prispeval k oblikovanju stališč, usmeritev in strategij, ki bodo usmerjale delovanje ZPMS. Kot poznavalec dogajanj na širšem območju, ki ga pokriva ZPM Maribor (osebno je namreč dejaven od Koroške do spodnjega Podravja) lahko pomembno prispeva pri neposredni aktivaciji tudi v drugih delih Slovenije.
Častna članica ZPMS
V letošnjem letu je skupščina ZPMS na predlog MDPM za Goriško imenovala za častno članico ZPMS dr. Anico Mikuš Kos.
“Vseživljenjsko delo za dobrobit otrok in mladostnikov in neposredna povezanost prim. Anice Mikuš Kos v Zvezi prijateljev mladine Slovenije in v našem društvu na Goriškem, pričata o tem, da si prim. Anica Mikuš Kos nedvomno zasluži naziv častne članice ZPMS. Anica Mikuš Kos je bila in ostaja najžlahtnejša mentorica generacijam prostovoljk in prostovoljcev, svetovalka in aktivistka na področju uveljavljanja otrokovih pravic, tako doma kakor v svetu. Vedno se je odzvala našim prošnjam in vabilom,” je zapisano v predlogu za imenovanje.
Spoštovani,
tako kot vi, ki ste v stalnem stiku z otroki, se tudi na TOM-u zavedamo, da je bila izkušnja šolanja od doma in socialne distance za mnoge otroke in mladostnike zahtevna in da se mnogi še vedno soočajo z njenimi posledicami. Opažamo, da se zapirajo vase, vedno težje spregovorijo o svojih težavah ali vprašanjih, ki si jih postavljajo in z njimi ostajajo sami.
TOM je edini splošni telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji. Po telefonu, e-pošti in spletni klepetalnici nas lahko otroci in mladostniki kontaktirajo zaradi katerega koli vprašanja ali težave, od najmanjše do največje. Zato si želimo letošnji mednarodni dan otroških telefonov,
ki ga praznujemo 17. maja, obeležiti tako, da informacija o TOM telefonu® pride do čim več otrok in mladostnikov.
V ta namen bomo s TOM nahrbtniki potovali po Sloveniji in obiskovali osnovne šole (en nahrbtnik bo potoval po eni slovenski regiji). Želimo, da bi vsaka šola 7 dni gostila TOM nahrbtnik, ki bo opomnil otroke in mladostnike, da lahko anonimno in brezplačno kontaktirajo TOM vsakič, ko imajo vprašanje ali potrebujejo pogovor. V nahrbtniku bodo fizični in elektronski materiali ter dve »spominski knjigi«.
V času, ko bo nahrbtnik na obisku pri vas, vas prosimo za pomoč pri širjenju informacij o TOM-u:
TOM telefon je edinstveni program, ki že 31 let zagotavlja pomembno vez med svetovalci-prostovoljci in mladostniki, ki na poti odraščanja iščejo odgovore na svoja vprašanja ali življenjske stiske. TOM spodbuja k pogumu ter opolnomoči otroke in mladostnike pri iskanju rešitev. ODGOVOR JE POGOVOR®.
Veseli bomo, če nas boste podprli pri akciji TOM POTUJE, OTROKE OBISKUJE.
Če bi želeli biti del te akcije, nam to sporočite na naslov tomtelefon@zpms.si.
Lepo vas pozdravljamo in se veselimo sodelovanja,
Tjaša Bertoncelj, l.r. dr. Albert Mrgole, l.r.
Strokovna vodja Nacionalne mreže TOM predsednik Sveta Nacionalne mreže TOM
Pomoč študentom prizadetim v ukrajinski krizi
z Univerzo v Ljubljani z dobrodelno akcijo SRČNA UL
Po izjemno uspešni prvi akciji Srčna UL smo se z Univerzo v Ljubljani (UL) v luči ukrajinske krize odločili, da bo tokratna, druga akcija namenjena pomoči študentkam in študentom s prizadetih območij, ki študirajo na UL. Pomagati je mogoče s kratkim telefonskim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR). Sredstva se lahko nakaže tudi na transakcijski račun ZPMS ali s sklenitvijo donatorske pogodbe. Več informacij je na voljo na spletni strani srcna.uni-lj.si.
Sicer pa je mogoče pomagati vsem otrokom, beguncem iz Ukrajine, in sicer z donacijo na TRR račun. Podatki za nakazilo:
Študentke in študenti s prizadetih območij so se znašli v hudi stiski; mnogi so odrezani od družin in prijateljev, komunikacija in finančna pomoč sta vse bolj oteženi. »Našim študentkam in študentom s kriznih območij bomo priskočili na pomoč na več načinov. Vesel sem, da bomo znova sodelovali z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in z akcijo Srčna UL poskrbeli za finančno in materialno pomoč prizadetim. Poleg tega bo med drugim naša psihosocialna svetovalnica študentkam in študentom nudila psihološko pomoč, v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi iščemo rešitve za ureditev finančnega in pravnega statusa prizadetih študentk in študentov ter po potrebi njihovih družin,« pravi rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.
»Spominjam se svojega študentskega življenja, zame je bilo to eno lepših obdobij v mojem življenju. Iz domačega in znanega okolja sem bila postavljena pred množico neznanih izkušenj. Ta preskok življenjskega ritma se mi je zdel res velik, le predstavljam si lahko, kako velik je šele, če študiraš daleč od doma. Druga kultura, jezik, navade … to so vedno veliki izzivi ne glede na starost. Je pa zagotovo bistvena razlika, ali se kot študent lahko ukvarjaš s študijem in si po dolgem predavanju s prijatelji privoščiš kosilo ali pa te ob tem skrbi, če boš imel dovolj denarja za bivanje, hrano in študijsko gradivo. Ukrajinski študenti pa se ne le sprašujejo, če bodo imeli dovolj denarja, skrbi jih, če bodo denar sploh imeli, saj so ostali na nek način odrezani od doma in podpore družine. Njihove misli zdaj zagotovo niso pri knjigah, ampak pri družinah, katerih prihodnost je negotova, in pri lastnem preživetju. Težko je spremljati nastalo situacijo, ki je doletela Ukrajino, in zavedamo se, da so ukrajinski študenti v resnično hudih stiskah. Vendar aktivacija Univerze v Ljubljani me navdaja z občutkom upanja in moči. Vesela sem, da ne čakamo na čudeže, ampak ukrepamo – skupaj! Resnično upam, da bomo lahko stiske ukrajinskih študentov čim bolj omilili in da bo vse skupaj čim prej za njimi,« pa dodaja generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna.
Vsi, ki želijo pomagati, lahko to naredijo s poslanim kratkim telefonskim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR). Sredstva je možno nakazati tudi na transakcijski račun ZPMS ali s sklenitvijo donatorske pogodbe. Več informacij je na voljo na spletni strani srcna.uni-lj.si.
S spoštovanjem.
Zveza prijateljev mladine Slovenije in Univerza v Ljubljani
