Koliko časa že deluje naša humanitarna organizacija? Kdo smo prijatelji mladih, gonilo te organizacije?

    Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je krovna organizacija, ki deluje od leta 1953 in združuje 109 lokalnih društev in zvez po vsej Sloveniji. Nekatera večja društva so profesionalizirana, večina pa deluje na prostovoljni osnovi.

    ZPMS, ki je nacionalna organizacija vodi številne programe in projekte, med njimi humanitarna programa Eno srce® in Pomežik soncu®, Otroški parlamenti®, Natečaj Evropa v šoli, Mladi raziskovalci zgodovine, Teden otroka®, Tom telefon® ter Mrežo za otrokove pravice. Poleg tega podpira mrežo lokalnih društev in zvez ter kot dober gospodar skrbi za Hišo zavetja Palčica in Tabor Mojca v Dolenjskih toplicah. Vodi svoj izobraževalni center Modra postaja. V sklopu ZPMS deluje tudi Društvo Bralna Značka Slovenije – ZPMS. Za nemoteno delovanje ima Zveza zaposlenih 16 oseb, dve sodelavki delujeta kot zunanji sodelavki, sodeluje pa tudi z dvema javnima delavkama.

    Podatki o prostovoljcih programov ZPMS iz leta 2024:

    • v organih ZPMS, stalnih delovnih telesih in drugih stalnih oblikah delovanja je bilo vključenih 100 članov, ki so opravili 1.322 prostovoljnih ur;
    • 132 prostovoljcev/svetovalcev Nacionalne mreže TOM telefona je opravilo 9.698 ur svetovanja;
    • 1076 prostovoljcev je na letovanjih opravilo 18.208 ur.

    Na kakšne načine pomagamo ljudem v stiski (plačilo položnic, enkratna denarna pomoč, materialna pomoč …)?

    Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) družinam pomagamo preko humanitarnega programa Eno srce®, ki deluje v sodelovanju z našimi članicami – lokalnimi društvi in zvezami. S pomočjo zbranih sredstev družinam omogočamo plačilo osnovnih življenjskih položnic, materialno pomoč, delimo hrano z daljšim rokom trajanja ter v tem obdobju tudi darila Dedka Mraza. Pred začetkom šolskega leta opremimo otroke z novimi šolskimi potrebščinami in namenimo sredstva za nakup delovnih zvezkov.

    Program Eno srce® združuje več skladov:

    • Pomoč družinam: plačilo položnic in materialna pomoč
    • Sapramiškin sklad: pomoč otrokom s posebnimi potrebami, vključno s plačilom terapij in specialnih pripomočkov
    • Polna šolska torba: pomoč pri opremljanju za novo šolsko leto
    • Glasbenik sem: kritje stroškov glasbene šole
    • Športnik sem: plačilo športnih vadnin, opreme ali priprav
    • Štipendijska sklada:
      • Adin štipendijski sklad: namenjen dijakom splošnega srednješolskega izobraževanja in študentom
      • Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška: namenjen dijakom poklicnega in strokovnega srednješolskega izobraževanja
    • Sklad Dedek Mraz: zbiranje daril za otroke iz manj spodbudnih okolij ter pomoč društvom in zvezam pri organizaciji prireditve Obisk Dedka Mraza

    O delitvi finančnih sredstev odloča Komisija za socialna vprašanja in humanitarne projekte, ki jo sestavljajo predstavniki zvez in društev, članic ZPMS, s čimer zagotavljamo transparentno in pravično razporeditev pomoči. Komisijo imenuje Upravni odbor ZPMS.

    Pomoč ljudem ponujamo ne le v materialni obliki, temveč tudi v obliki opore in podpore pri krepitvi starševskih kompetenc oz. pri krepitvi kompetenc, ki so pogoj in nuja pri vzpostavitvi kakovostnega odnosa do otroka in z otrokom. S tem namenom smo pri ZPMS-ju ustanovili podporno-izobraževalni center Modra postaja, znotraj katerega izvajamo različne izobraževalne delavnice, seminarje, izobraževanja, namenjena tako staršem otrok, kot tudi otrokom in pedagoškim delavcem, ki so v neposrednem stiku z otroki.

    Koliko sredstev na leto razdelimo ljudem v stiski (koliko finančnih sredstev in koliko materialnih)?

    Vsako leto našo podporo namenjamo otrokom, mladostnikom in družinam v stiski, pri čemer zagotavljamo tako finančna kot materialna sredstva. Skupna vrednost razdeljenih sredstev v letu 2024 je znašala 512.894,71 € in je bila namenjena kritju položnic osnovnih življenjskih stroškov ter zagotavljanju osnovnih potrebščin, kot so hrana, oblačila, šolske potrebščine, higienski izdelki in druge materialne stvari. Poleg tega smo razdelili tudi približno 15 ton hrane z daljšim rokom trajanja. Sredstva v višini več kot 600.000 smo v letu 2024 namenili za letovanja, jesenovanja, zimovanja, poletna varstva, razne delavnice.

    Kolikim ljudem na leto pomagamo z različnimi programi?

    V letu 2024 smo finančno in materialno pomagali 14.100 otrokom in mladostnikom v našem humanitarnem programu Eno srce®. S humanitarnimi sredstvi zbranimi za program Pomežik soncu® smo na brezplačno letovanje odpeljali 1.731 otroka, zimovanje in novoletne počitnice smo omogočili 537 otrokom, zagotovili sredstva za delavnice in varstva, ki so jih organizirale naše članice, in v to vključili 8.416 otrok. V programe Otroški parlamenti®, Evropa v šoli, Mladi raziskovalci zgodovine in Teden otroka® je bilo v leto 2024 vključenih 17.528 otrok. V okviru izobraževalnega centra Modra postaja smo izobraževali 989 otrok. Naš TOM telefon pa je v letu 2024 zabeležil 25.473 kontaktov.

    V naših programih je torej v letu 2024 sodelovalo 68.776 otrok.

    Leto 2025 še ni zaključeno. Vsi podatki bodo zbrani v začetku naslednjega leta. Lahko pa povemo, da je TOM telefon do vključno novembra prejel 23.990 klicev. Sem sodijo vsi klici, ki jih prejmemo na TOM – tudi takšni, ki jim pravimo preizkuševalni klici. To so razni šaljivi klici, izmišljene zgodbe, ko otroci tudi večkrat zaporedoma pokličejo in preizkušajo linijo. Takšni klici so značilni za vse otroške svetovalne linije in predstavljajo približno 75 % klicev letno.

    Še pomembnejši pa je podatek, da narašča število svetovalnih klicev – takšnih, kjer otrok ali mladostnik pokliče zaradi osebne stiske. Leta 2025 smo do konca novembra prejeli 3.736 takšnih klicev.

    Poleg telefonska svetovanja otrokom nudimo tudi svetovanje prek e-pošte in spletne klepetalnice. Opažamo, da sta prav ta dva e-kanala med mladimi vse bolj priljubljena, kar iz leta v leto potrjuje tudi porast števila kontaktov. Na spletni klepetalnici smo do novembra 2025 zabeležili 892. Tudi na kanalu e-pošta vsako leto opažamo porast e-sporočil, letos smo jih do vključno novembra prejeli že 804. V letošnjem letu smo na vseh kanalih skupno zabeležili že 25.686 kontaktov.

    Povprečje števila kontaktov v zadnjih desetih letih pa se giblje okoli 28.000.

    Kdo so naši uporabniki?

    Na ZPMS se soočamo s težavami, kot sta dolgotrajna brezposelnost in večgeneracijska revščina, veliko pa je tudi družin, kjer sta oba starša zaposlena (ali pa npr. enostarševska družina z zaposlenim staršem). Tveganje revščine pri teh družinah je izjemno visoko, saj lahko izpad ali zmanjšanje dohodka zaradi nepredvidenih situacij (npr. bolniške odsotnosti, smrti v družini, naravne in druge nesreče) že pomenijo revščino. Velikokrat obstoječa socialna podpora ne zadostuje za zadostno izboljšanje finančnih razmer v družini, ki bi jim omogočile boljše in dostojnejše življenje, zato iščejo pomoč pri humanitarnih organizacijah (plačilo stanovanjskih stroškov, plačilo šolskih obveznosti, pomoč pri nakupu opreme, paketi s prehrambnimi artikli in higienskimi pripomočki…). Humanitarne organizacije smo tu, da pomagamo. Država pa mora s svojo aktivno socialno politiko vzpostaviti sistem, ki bo preprečeval revščino in bo omogočal dostojno življenje.

    V zadnjih letih ne opažamo opaznega porasta socialno ogroženih družin in otrok, spremenila pa se je struktura oseb, ki prosijo za pomoč, predvsem zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki močno vplivajo na socialni položaj družin z nizkimi dohodki. Ne pomagamo več le brezposelnim, ampak tudi zaposlenim. Spremembe v družini, kot so razveze staršev, bolezen staršev ali otrok, dodatno prispevajo k finančni nestabilnosti, kar negativno vpliva na otroke. Nekatere oblike pomoči ne morejo nadomestiti stabilnosti in varnosti, ki ju zagotavlja urejeno družinsko okolje.

    ZPMS ima veliko donatorjev, ki so fizične osebe. Nimamo podatka ali gre za osebe, ki tudi same nimajo veliko. Višina donacij, ki jih prejmemo so od 5,00 EUR navzgor. So pa tudi posamezniki, ki darujejo 1.000,00 in več EUR. Imamo mesečne donatorje in donatorje, ki donirajo enkrat ali večkrat letno. Razlikujejo se tudi po tem, da nas nekateri podpirajo že več let, vsako leto pa se nam pridružijo novi. Vsak ima svoje razloge, da se odloči za finančno ali materialno podporo socialno-ekonomsko šibkejšim. Vsakega, ki se nam pridruži cenimo in spoštujemo, predvsem pa smo jih neskončno hvaležni, da nam pomagajo delati dobra dela.

    Kako vidimo vlogo države?

    Čeprav je ZPMS najbolj prepoznavna po svoji humanitarni dejavnosti, je njeno delo vedno presegalo te okvirje. V ospredju je bil napredek na področjih vzgoje in izobraževanja, ter zdravja otrok in mladostnikov. ZPMS je bila in je »gonilna sila« za vzpostavitev praks, ki se danes zdijo povsem samoumevne, kot so npr.: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje v šoli, ipd.

    Dobrobit otroka je bila vedno na prvem mestu, kar pomeni tudi zaščito otrok ter uveljavljanje njihovih interesov. ZPMS je še pred ratifikacijo Konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji odpirala široko področje uresničevanja otrokovih pravic in dosegla mnoge spremembe. Med zadnjimi smo dosegli, da so bolnišnice omogočile pravico sobivanja enega od staršev z bolnim otrokom do 6. leta starosti in nadalje leta 2021, ko se je starostna meja za sobivanje dvignila do otrokovega 14. leta, ter da je prepoved telesnega kaznovanja otrok od leta 2016 zapisana v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (3. a člen).

    In čeprav lahko danes rečemo, da imamo relativno dobro urejeno področje varstva otrok in družine, to ne pomeni, da do nespoštovanja oziroma kršitev otrokovih pravic ne prihaja. Poleg tega pa se pojavljajo nova področja ranljivosti, ki jih obstoječi dokumenti (še) ne zajemajo.

    Zavedamo se, da so otroci gradniki naše družbe v prihodnje. »Ni dovolj, da je otrok sit in na toplem«, treba je vlagati v njegov razvoj, mu dati priložnosti, da krepi svoja zanimanja in veščine, kar mu bo omogočilo, da bo odrasel v “najboljšo različico sebe”. Zato so za obogatitev šolskega pouka in za popestritev njihovega prostega časa pod okriljem ZPMS nastali različni vsebinski programi, ki so se izvajali oz. se izvajajo bodisi v sodelovanju s šolami bodisi v organizaciji društev. Ti programi so nastali iz potreb, ki so jih predlagali otroci ali kot odgovor na dogodke/stanje v družbi.

    Prav tako, skozi naše podporno-izobraževalne aktivnosti, ki jih izvajamo znotraj Modre postaje, krepimo »zmožnosti« odraslih, da (p)ostanejo podpora in opora razvoju otrok in mladostnikov.

    V preteklih dveh letih smo tako v naša izobraževanja zajeli 1.154 otrok in mladostnikov, 3.699 staršev oz. skrbnikov otrok ter 1.919 pedagoških delavcev.  

    Strinjamo se, da je temeljna odgovornost države zagotavljanje socialne varnosti ter dostojnega življenja za vse prebivalce. Humanitarne organizacije pri tem sicer predstavljajo pomemben dopolnilni dejavnik, vendar ne morejo dolgoročno nadomestiti sistemskih ukrepov, kot so ustrezno oblikovana socialna politika, dostopne javne storitve in učinkoviti podporni mehanizmi. Le s proaktivno in dosledno vlogo države je mogoče trajnostno zmanjševati revščino ter preprečevati, da posamezniki sploh zapadejo v socialno stisko.

    Kakšne sistemske rešitve bi predlagali vladi, kaj lahko država naredi, da bi izboljšala stanje?

    ZPMS poudarja, da mora država z učinkovito in dolgoročno socialno politiko zagotoviti pogoje za dostojno življenje vseh otrok in družin. Humanitarne organizacije lahko pomembno dopolnjujemo sistem, vendar ne moremo nadomestiti odgovornosti države pri preprečevanju revščine, zagotavljanju dostopnih javnih storitev ter pravočasni podpori otrokom v stiski.

    Država bi morala zagotavljati:

    • boljši in hitrejši dostop do programov za krepitev duševnega zdravja otrok, saj je njihova psihosocialna blaginja temelj za uspešen razvoj;
    • uvedbo Kartice za prosti čas, ki jo poznajo v številnih evropskih državah. Pri tem gre za neke vrste univerzalno denarno pomoč, ki bi jo starši lahko porabili za otroke izključno za prostočasne aktivnosti;
    • krepitev preventivnih programov (tudi na področju (bodočega) starševstva);
    • izboljšanje zdravstvenih in izobraževalnih storitev;
    • stanovanjsko politiko, ki bi razbremenila družine in mladim omogoča stabilno okolje za odraščanje.

    Ob tem dosledno zagovarjamo tudi vzpostavitev samostojnega varuha otrokovih pravic, saj je neodvisen nadzor ključnega pomena za zaščito in uresničevanje pravic vseh otrok.

      Če pogledamo v preteklost, je naša organizacija predlagala veliko rešitev, ki so bile z leti sprejete in so danes sestavni del našega življenja (vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje, dobra igrača, sobivanje enega od staršev z bolnim otrokom v bolnišnici, prepoved telesnega kaznovanja otrok,…).

      Državi smo predlagali tudi uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ki naj ne bi bil socialni korektiv. S tem predlogom nismo uspeli. A predlog bo zagotovo spet slej ko prej na mizi odločevalcev.

      Mreža za otrokove pravice je v prejšnjem predvolilnem obdobju volitev za Državni zbor pripravila pobudo Postavimo otrokove pravice v središče slovenske politike (https://mreza-za-otrokove-pravice.si/2022/02/24/postavimo-otrokove-pravice-v-sredisce-slovenske-politike/). V letu 2026 se bomo ponovno združili z ostalimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju otrokovih pravic ter posodobili pobudo. Nekateri naši predlogi so bili upoštevani, drugi pa potrebujejo več časa.

      Tako smo na primer v sklopu pobude predlagali, da država v Svet za otroke in družino, ki deluje pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vključi tudi predstavnika otrok. Leta 2023 sta bila v Svet tako res imenovana 2 predstavnika otrok, kar toplo pozdravljamo. S tem se je pomembno okrepil glas otrok v odločanju o vprašanjih, ki jih zadevajo. Po drugi strani pa obžalujemo, da otroci še vedno nimajo Varuha otrokovih pravic, ki bi bil njihov glasnik ter ambasador.

      ZPMS sicer poziva tudi k razširitvi solidarnostnega dodatka, da zajame vse ranljive skupine, tudi otroke in družine, ki prejemajo socialno pomoč. Trenutni ukrepi ne zadostujejo za preprečevanje revščine in socialne izključenosti.

      Humanitarni programi ZPMS. S programi, kot so Eno srce® in Pomežik soncu®, vsako leto pomagamo več tisoč otrokom in družinam: razdelimo več sto tisoč evrov pomoči, omogočimo počitnice, podporo pri izobraževanju, športu in kulturnih dejavnostih.

      Država bi morala več prisluhniti otrokom, ki vsako leto v okviru Otroškega parlamenta razpravljajo o pomembnih temah in oblikujejo številne uporabne predloge. Otroci si želijo, da jih odrasli vzamejo resno in jim podajo povratne informacije – tudi takrat, ko kakšen njihov predlog ni izvedljiv.

      Kako se financira naša organizacija?

        Naša humanitarna organizacija deluje zahvaljujoč različnim virom financiranja. Zagotovo je največji delež financiranja z zbranimi donacijami. Sredstva prejemamo tudi s prijavami na različne javne razpise, tako nacionalne kot mednarodne ter na razpise podjetij.

        Sredstva od države prejemamo le, če smo uspešni na razpisih. Trenutno nam Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti preko razpisa sofinancira certificiran socialno varstveni program Nacionalno mrežo TOM telefon. TOM telefon je bil tudi uspešen na razpisu in vključen v evropski projekt Varna raba interneta. V letošnjem letu smo bili uspešni tudi na razpisih Zavoda za zaposlovanje RS, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstva za zdravje ter na razpisu Mestne občine Ljubljana.

        Poleg tega smo kot humanitarna organizacija in organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja umeščeni na spisek organizacij, ki lahko prejmejo 1% dohodnine od posameznikov, kar omogoča neposredno podporo našemu delu ter razvoju vsebinskih programov in zagovorniških akcij.

        Sodelujemo z različnimi podjetji in drugimi organizacijami, ki podpirajo humanitarni program Eno srce® ali katerega od naših programov, s čimer skupaj pomagamo otrokom in mladostnikom po vsej Sloveniji. Odprti smo za vse oblike sodelovanja, ki so skladne z našimi vrednotami delovanja in zakonodajo; če kakšna oblika sodelovanja še ne obstaja, jo lahko skupaj ustvarimo.

        Trudimo se pridobiti določena sredstva tudi s tržno dejavnostjo. Za podporo našemu delu smo vzpostavili dobrodelno spletno trgovino, kjer lahko posamezniki in podjetja z nakupom naših izdelkov prispevajo in podprejo izvajanje naših programov. Uspešno vzpostavljamo naš izobraževalni center in tržimo to dejavnost Modra postaja.