Zveza prijateljev mladine Slovenije je konzorcijski partner v projektu PODVIG – Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah, ki ga vodi Zavod RS za šolstvo. Projekt traja že od leta 2017 in sedaj vstopa v svoje zadnje šolsko leto izvajanja. Ključni cilj projekta je razviti in preizkusiti model celostnega razvoja kompetence podjetnosti pri dijakih skozi medpredmetno povezovanje in sodelovanje z okoljem in širšo skupnostjo
V projektu sodeluje 70 gimnazij iz vse Slovenije. Konkretno je naša vloga v projektu izvedba delavnic/interaktivnih predavanj za dijake in dijakinje o tem, kako lahko kompetenco podjetnosti krepimo tudi z delom v nevladni organizaciji, o tem, kaj delamo, kaj je prostovoljstvo, kako izpeljati humanitarno akcijo ipd.; dejansko pa stremimo tudi k temu, da bi dijaki predlagali kakšno konkretno prostovoljsko/dobrodelno akcijo, ki bi jo potem v sodelovanju z mentorjem tudi izpeljali.
Vlogo izvajalcev delavnic/interaktivnih predavanj po gimnazijah po vsej Sloveniji smo zaupali našim društvom in zvezam, ki poznajo lokalno okolje in njegove izzive in imajo dolgoletne izkušnje.
Do zdaj so sodelovanje v projektu potrdili MDPM Ajdovščina, MDPM za Goriško, ZPM Krško, MZPM Ljubljana, DPM Škofja Loka in DPM Trbovlje.
Zanimanje za delavnice je bilo v tem letu največje pri gimnazijah iz osrednjeslovenske regije, v novem šolskem letu pa se bomo potrudili, da povečamo interes tudi na gimnazijah iz drugih regij. Projekt se bo zaključil avgusta 2022.
S podpisom sporazuma med Univerzo v Ljubljani (UL) in Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) se je začela akcija Srčna UL. Z njo želimo pomagati študentkam in študentom Univerze v Ljubljani, ki so zaradi epidemije covida-19 ostali brez finančnih sredstev za preživetje. Mnogi med njimi so namreč izgubili študentsko delo in niso našli novega, ali pa so delo izgubili njihovi starši, skrbniki. Pomagati je mogoče s kratkim telefonskim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR). Sredstva se lahko nakaže tudi na transakcijski račun ZPMS ali s sklenitvijo donatorske pogodbe.
Da se je finančna stiska med študentkami in študenti poglobila priča izjava študentke UL: »V času epidemije se je moja finančna in bivanjska stiska poglobila do skorajšnjega roba. Ker so državne štipendije že leta kronično prenizke, da bi lahko omogočale dostojno preživetje, sem bila tudi sama primorana poleg študija opravljati študentsko delo. Pred epidemijo sem imela aktivne kar tri študentske napotnice, dve študentski službi sta zaradi protivirusnih ukrepov usahnili, tretjo sem lahko opravljala prek spleta, vendar je bila ravno ta najslabše plačana in tudi dela ni bilo veliko. Zato v času zaprtja javnega življenja kar nekaj mesecev nisem zares vedela, ali bom zmogla plačevati položnice oz. ali bom imela za hrano.«
Problematiko so obravnavali tudi člani in članice Komisije za socialno ekonomska vprašanja UL, ki so dali pobudo za projekt Srčna UL. »V Komisiji za socialno ekonomska vprašanja študentov se zavedamo, da se je med epidemijo covida-19 veliko študentk in študentov znašlo v izjemno težkih socialnih in ekonomskih razmerah. Univerza je skupnost študentk, študentov, učiteljic, učiteljev, sodelavk in sodelavcev, zato smo v Komisiji menili, da je prav, da pokažemo solidarnost. Vodstvu Univerze smo predlagali prostovoljno zbiranje denarnih prispevkov in ustanovitev denarnega sklada. Veseli smo, da je ideja naletela na pozitiven odziv in da bo projekt Srčna UL v sodelovanju z ZPMS zaživel,« dodaja prof. dr. Darja Zorc Maver, predsednica Komisije za socialno ekonomska vprašanja UL.
»Študentke in študenti so bili in so še v času covida-19 ena najbolj prizadetih in hkrati ena najbolj spregledanih skupin v finančnem in izobraževalnem smislu. V tem študijskem letu so bile univerze popolnoma zaprte 69 odstotkov časa. Veliko se govori o pomanjkljivostih izobraževanja na daljavo v osnovnih in srednjih šolah, a dejstvo je, da so bile močno prikrajšane tudi študentke in študenti, kljub temu, da se jih obravnava kot odrasle osebe. Če k temu dodamo še dejstvo, da je študentsko delo praktično usahnilo, lahko razumemo, zakaj so se mnoge študentke in študenti znašli v psihosocialni stiski. Zato naprošam vse, da jim priskočimo na pomoč po najboljših močeh,« o projektu Srčna UL pravi rektor UL prof. dr. Igor Papič.
»Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije smo se takoj odzvali na pobudo Univerze v Ljubljani, saj smo tudi sami v preteklem in tem letu zaznali številne stiske mladih nad 18 let; ob tem smo nasploh ugotovili, da so prav starejši mladostniki kar zadeva različne oblike finančne in psihosocialne pomoči dejansko največkrat prezrta skupina. Veseli nas, da bo Srčna UL vsaj nekoliko omilila težko ekonomsko situacijo študentk in študentov, pri ZPMS pa se prizadevamo, da bi z nadgradnjo TOM telefona mladim nad 18 let priskočili na pomoč tudi ob morebitnih duševnih stiskah,« je povedala Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Podpis projekta med ljubljansko univerzo in Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS); Kongresni trg 12, Univerza, LJUBLJANA
Vsi, ki želijo pomagati, lahko to naredijo s poslanim kratkim telefonskim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR). Sredstva je možno nakazati tudi na transakcijski račun ZPMS ali s sklenitvijo donatorske pogodbe. Več informacij je na voljo na spletni strani srcna.uni-lj.si.
Za denarno pomoč bodo lahko zaprosili študentke in študenti UL, z veljavnim statusom v študijskem letu 2020/21, ki so se znašli v stiski in izpolnjujejo naslednje pogoje: so mlajši od 26 let, starši oziroma skrbniki pa jih težko vzdržujejo, ker imajo nizek dohodek, ali so starejši od 26 let, doseženi prihodki pa niso zadostni za osnovno preživetje (lastno ali vzdrževanih družinskih članov). Študentke in študenti bodo lahko oddali vloge v obdobju od 15. septembra do 15. oktobra 2021, ki jih bo nato po vnaprej določenih kriterijih obravnavala Komisija za ocenjevanje vlog Srčne UL.
Predsednik RS Borut Pahor mladim raziskovalcem zgodovine podelil priznanja za njihovo raziskovalno delo
22. junija, je v Vili Podrožnik potekala slavnostna zaključna prireditev programa Mladi raziskovalci zgodovine, v sklopu katerega so na pobudo predsednika RS Boruta Pahorja mladi zgodovinarji v šolskem letu 2020/2021 raziskovali na temo Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju.
Na prireditvi se je zbralo več kot 120 učenk in učencev ter njihovih mentoric in mentorjev iz vse Slovenije, katerim sta predsednik Pahor, častni pokrovitelj programa v šolskem letu 2020/2021, in dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS, podelila priznanja za njihovo raziskovalno delo in zaključne naloge; zbrane pa je uvodoma pozdravila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Dogodek sta z glasbenim nastopom popestrili Klara Bizant (flavta) in Andrea Tamaši (kitara), učenki 9. razreda.
V 52-ih letih je v programu Mladi raziskovalci zgodovine pri ZPMS sodelovalo več kot 2.500 osnovnih šol, v zgodovinskih krožkih je sodelovalo čez 20.000 mladih zgodovinarjev. Zadnja tri leta so učenci raziskovali o poklicih v preteklosti, o letovanjih otrok in družin v preteklosti in migracijah.
»Zgodovina še zdaleč ni suhoparni predmet v šoli – še posebno, če učenkam in učencem prepustimo raziskovanje kakšnega zgodovinskega obdobja, osebnosti, pomembnega dogajanja ali raziskovanje drugih zanimivosti. In prav to počnemo v programu Zveze prijateljev mladine Slovenije Mladi raziskovalci zgodovine. Številke so lahko dolgočasne, a po drugi strani veliko povedo o organizaciji, ki obeležuje 69 let obstoja, Mladi raziskovalci zgodovine kot program pa tudi že od leta 1969,« je poudarila Darja Groznik, predsednica ZPMS. Zahvalila se je predsedniku za častno pokroviteljstvo in še dodala: »V človeškem življenju 30 let pomeni odraščanje in preoblikovanje v samostojno osebnost – takšna je zdaj naša država – ima veliko izzivov za prihodnji čas, pa hkrati za sabo dragoceno prehojeno pot. Zgodovina nas lahko veliko nauči, če zgodovine ne poznamo, marsičesa ne znamo razumeti. Zgodovino beleži država na nacionalni ravni, beležijo jo okolja, iz katerih prihajate. Tudi ta, današnji pomembni dogodek, ko smo se zbrali pri predsedniku države, naj bo del vaše osebne zgodovine.«
Borut Pahor, predsednik RS, podelil priznanja mladim raziskovalcem in se zahvalil Komisiji
»Zgodovina je zelo intrigantna, zanimiva veda, ko veliko izvemo o naši preteklosti, se pravzaprav učimo o naši prihodnosti, nič ne vemo, kaj se bo zgodilo, vendar iz zgodovine lahko slutimo nekatere stvari,« je uvodoma dejal predsednik Pahor, ob tem pa izpostavil tudi delo Komisije: »Zaradi vseh vaših pomembnih poslanstev, ki jih opravljate, sem se odločil, da vročim zahvalo Komisiji za delo zgodovinskih krožkov v okviru programa Mladi raziskovalci zgodovine pri Zveze prijateljev mladine Slovenije za pomembno vlogo pri navduševanju mladih za spoznavanje naše domovine in njene zgodovine.« Zahvalo je v imenu Komisije prevzela predsednica dr. Nadja Terčon.
Komisija za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS namreč neprekinjeno deluje že 52. leto. V njej sodeluje več kot 20 zgodovinarjev, sociologov, umetnostnih zgodovinarjev, arhivistov, konzervatorjev in etnologov iz različnih slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, med njimi je več doktorjev znanosti, ki svoj čas kot prostovoljci namenjajo delu z mladimi. Prizadevajo si pomagati mladim pri pravilnem raziskovanju, spoznavanju in razumevanju družbe in dogodkov v preteklosti ter tudi za popularizacijo znanosti in znanja ter za ohranjanje in oblikovanje odnosa do kulturne dediščine.
Predsednik RS Borut Pahor, foto: Tadej Mulej
»Na predlog predsednika RS Boruta Pahorja ste raziskovali, kako je pred natanko 30-imi leti potekala osamosvojitev naše države in kakšno je bilo dogajanje v vašem kraju,« je zbrane nagovorila dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov. Poudarila je, da so učenci med svojim zgodovinskim delom pod vodstvom mentorjev pridobivali prve raziskovalne izkušnje, zbirali gradivo, se seznanjali z zgodovinskimi viri, sodelovali z lokalnimi institucijami, opravljali terensko delo, iskali informacije po arhivih, knjižnicah in na internetu. »Tako se učite temeljnega pristopa k znanstvenemu proučevanju gradiva in samostojnega oblikovanja zaključkov. Pod vodstvom mentorjev se učite deliti svoje delo, oblikovati svoja spoznanja in združevati svoje zaključke v enotno raziskovalno nalogo in jo ustno zagovarjati. Pri tem pridobivate veščine samostojnega nastopanja, jasnega izražanja in sposobnosti ustnega oblikovanja celotnih idej in jih običajno dobro vnovčite pri svojem nadaljnjem šolanju. Rezultat vašega letošnjega dela je 15 raziskovalnih nalog! Vanje ste vsi skupaj vložili veliko svojega napora in prostega časa ter obilo dobre volje,« je še dodala ter čestitala vsem dobitnikom priznanj. Mlade raziskovalce zgodovine pa je povabila k raziskovanju tudi v naslednjem šolskem letu na temo Nalezljive bolezni v preteklosti in boj z njimi.
Dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov, foto: Tadej Mulej
Čestitamo vsem nagrajenkam in nagrajencem! Zahvaljujemo se mentoricam in mentorjem za motivacijo in spodbudo učencem ter članicam in članom komisije za prizadevno delo skozi vsa ta leta.
Eurospin Slovenija in Zveza prijateljev mladine Slovenije sta tudi letos združila moči pri zbiranju sredstev za nakup šolskih potrebščin otrokom iz socialno ogroženih družin. Že četrto leto s sodelovanjem, v različnih družbeno odgovornih projektih, pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Sredstva bodo zbirali od 1. junija do 31. oktobra 2021, in sicer s prodajo kompletov barvnih kred. Cena posameznega kompleta je 3,99 EUR, od vsakega prodanega zavoja pa bodo namenili 1,00 EUR v dobrodelne namene. Pomagati bo mogoče tudi z enkratno donacijo 5,00 EUR, in sicer s poslanim sms sporočilom SMEH5 na številko 1919. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekom Slovenije, Telemach, A1 in T2.
Vsem kreativnim mladim in mladim po srcu pa junija in septembra Eurospin Slovenija namenja nekatera svoja parkirišča. Na 7-ih lokacijah bodo ob nedeljah, ko so trgovine zaprte, potekale kreativne delavnice, vodene igre za celo družino in risanje s kredo po tleh. Na vsako polno uro bo animator vse zbrane povabil na plesni izziv in jih naučil plesno koreografijo na skladbo Jerusalema. Ob zaključku vsakega nedeljskega druženja, predvidoma okrog 13.00 ure, pa bo potekalo tudi nagradno žrebanje z bogatimi nagradami. Prva nagrada bo dekliško/fantovsko kolo MTB in darilni bon za nakupe v trgovinah Eurospin Slovenija v vrednosti 100,00 EUR. Druga nagrada bo komplet skiro-čelada-nahrbtnik in darilni bon za nakupe v trgovinah Eurospin Slovenija v vrednosti 50,00 EUR. Tretja nagrada pa bo komplet šolski nahrbtnik-žoga in darilni bon za nakupe v trgovinah Eurospin Slovenija v vrednosti 20,00 EUR. Aktivnosti bodo potekale na 7-ih lokacijah (Ljubljana – Brdo, Kranj, Novo mesto, Izola, Ptuj, Sežana in Nova Gorica), točni datumi pa se bodo prilagajali, glede na vremensko napoved. Za aktualne informacije sledite blagovni znamki Eurospin Slovenija na kanalih Facebook in Instagram.
O blagovni znamki Eurospin Slovenija
Družba Eurospin je največji italijanski diskont s približno 1.200 prodajnimi mesti v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Je ena redkih gospodarskih družb v panogi trgovinskih verig, ki se nenehno širi in si prizadeva ustvarjati vse bolj razvejano mrežo prodajnih mest na tem ozemlju. Leta 2004 ustanovljeno podjetje EUROSPIN EKO d.o.o. zaposluje več kot 500 ljudi in izdelke lastnih blagovnih znamk najvišje kakovosti ponuja v 52-ih trgovinah po vsej Sloveniji. Mreža trgovin v Sloveniji je bila nedavno (3. junij 2021) dopolnjena s popolnoma novo trgovino v Gornji Radgoni, ki ustreza visokim standardom sodobnega kupca. Format trgovine se ponaša z novo zunanjo in notranjo podobo, s prostornimi nakupovalnimi hodniki in optimalno osvetlitvijo. »S kampanjo želimo otrokom omogočiti vsaj malce bolj brezskrbno otroštvo in deloma finančno razbremeniti njihove starše. Lansko leto smo tako sredstva zbirali s prodajo ekoloških stekleničk in ustvarjalnim natečajem za mlade, pred tem pa tudi z otroškimi pobarvankami,« je pojasnila Natalija Pagon, vodja marketinga v podjetju EUROSPIN EKO d.o.o..
O Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS)
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je humanitarna organizacija, ki že 68 let deluje za dobro slovenskih otrok. Njena mreža šteje 109 članic, ki so prisotne po vsej Sloveniji. Prizadevajo si za družbo, v kateri imajo otroci in mladostniki svoj glas, svoje pravice in spodbudno okolje za razvoj. ZPMS in njene članice so vezni člen med potrebami in interesi otrok in mladih s svetom odraslih – institucijami in organizacijami, ki jim skladno s svojim temeljnim poslanstvom želijo, hočejo ali morajo nuditi možnosti za sproščeno odraščanje v samostojne in samozavestne posameznike. »Zahvaljujem se Eurospinu, da bomo tudi letos skupaj napolnili šolske torbe, ki bodo privabile nasmehe na otroške obraze. Vabim, da letos vsi rišemo vesele ilustracije z barvnimi kredami,« je povedala Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.
Pošta Slovenije tudi letos, že devetič po vrsti, pomaga z akcijo Poštar Pavli polni šolske torbe Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
V dobrodelni akciji zbira denar za nakup delovnih zvezkov oziroma šolskih potrebščin ter materialne prispevke v obliki zvezkov, barvic, svinčnikov in drugih šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin.
SMS DONACIJA, NAKAZILO ali ŠOLSKE POTREBŠČINE
Finančno pomoč lahko posamezniki od 3. junija do 9. oktobra 2021 prispevajo z nakazili na TRR SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI12 1724511900002, namen: ‘Poštar Pavli polni šolske torbe’, ali s pošiljanjem SMS-ov na telefonsko številko 1919: s ključno besedo SOLA prispevajo 1 evro, s ključno besedo SOLA5 pa 5 evrov.
Tisti, ki se bodo odločili za materialne prispevke, lahko kupijo šolske potrebščine tudi v poslovalnicah Pošte Slovenije, kjer jih hkrati oddajo. Zbiranje šolskih potrebščin bo zaključeno 6. avgusta 2021. Zbrane šolske potrebščine bo Zveza prijateljev mladine Slovenije razdelila otrokom do začetka novega šolskega leta.
»Pošta in poštne storitve so od nekdaj pomemben del kakovosti življenja ljudi. S proaktivnim delovanjem in zaznavanjem sprememb in potreb v družbi želimo biti del zgodb, ki družbi vračajo in ji pomagajo; najsi bo to z različnimi donacijami, podporo družbeno odgovornim akcijam in dobrodelnim projektom ali sponzoriranjem športa, izobraževanja in podobno. Samo v lanskem letu smo z več kot 200.000 evri podprli različne dobrodelne projekte in aktivnosti in po svojih najboljših močeh se bomo podobno trudili tudi v prihodnje,« poudarja začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot.
»Veseli nas, da je to že deveto poletje, ko skupaj s Pošto Slovenije izvajamo akcijo Poštar Pavli polni šolske torbe. Vsako leto šolske potrebščine razdelimo prek naših članic/društev, ki se k akciji prijavijo glede na potrebe v njihovem okolju. Na akcijo Poštar Pavli polni šolske torbe je vedno večji odziv, kar nas zelo veseli, a žal se povečuje tudi število otrok prejemnikov, zato vabim vse, da na poštnih poslovalnicah kupijo šolske potrebščine in jih oddajo v za to namenjene košare. Avgusta bodo potrebščine že v pravih rokah, ko se bodo otroci in mladostniki veselili novih začetkov,« ob začetku dobrodelne akcije poudarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).
Lansko leto je Pošta Slovenije v akciji Poštar Pavli polni šolske torbe s pomočjo dobrih ljudi zbrala več kot 32.500 kosov šolskih potrebščin in 11.000 evrov finančne pomoči
Foto: utrinek iz lanskoletne dobrodelne akcije zbiranja šolskih potrebščin na pošti Lesce.
Danski trgovec JYSK začenja s projektom, ki se imenuje “JYSKzgodba za lahko noč“, v katerem bo vsako leto opremil eno slovensko letovišče s svojimi izdelki za spanje. Projektni partner je znana slovenska nevladna, prostovoljna in neprofitna organizacija Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki že od davnega leta 1953 omogoča letovanja otrokom in mladostnikom. Zveza prijateljev mladine Slovenije sodeluje s sedmimi letovišči v Sloveniji, kjer vsako leto prebiva na tisoče otrok.
Prva JYSK-ova donacija ležišč, vzglavnikov, odej, posteljnine in drugih izdelkov za spanje je namenjena Domu Miloša Zidanška na Pohorju (ZPM Maribor).
„Sinergija in skrb za lokalno skupnost je naš način poslovanja. Zato s posebnim entuziazmom razvijamo družbeno odgovorne projekte, še posebej pa smo zadovoljni s tistimi, v katere so vključeni otroci in ki so dolgoročni. Prijetnih in veselih letovanj v letoviščih se spominjamo in ustvarimo spomine za vse življenje, naša ideja projekta “JYSK zgodba za lahko noč” pa prav to omogoča. Sodelovanje z organizacijo Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki že desetletja dviga kakovost življenja otrok, mladih in družin, nam pomaga pri odkrivanju resničnih potreb, tako da so donirani izdelki namenjeni na lokacije, kjer so potrebni“ je povedala Vesna Kukić Lončarić, generalna direktorica podjetja JYSK za Slovenijo, Hrvaško, BiH in Srbijo.
V prvi fazi se je projekt začel z donacijo za dom Miloša Zidanška na Pohorju, v naslednjem obdobju pa je v načrtu tudi opremljanje drugih letovišč z doniranimi izdelki za spanje: Tabor mladih Mojca Dolenjske Toplice, Počitniški dom Vila Šumica Kranjska Gora, Otroško letovališče Pacug pri Portorožu, Dom Pod obzidjem Piran in DOM Emavs Zgornje Gorje in Triglavska roža v Trenti.
Organizacija, ki je usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja
Zveza prijateljev mladine Slovenije je v svoji raziskavi ocenila, da kar polovica otrok v Sloveniji v času šolskih počitnic ostane doma in zato menijo, da se potrebe po organiziranih letovanjih povečujejo. Programi te organizacije vključujejo otroke, katerih starši ne morejo odpeljati svojih otrok na letovanje/zimovanje – zaradi časovnih ali finančnih omejitev, prav tako pa si posebno prizadevajo zagotoviti počitnice in zimovanje za otroke iz socialno ogroženih družin in otroke s posebnimi potrebami, ki v otroških letoviščih Zveze bivajo brezplačno.
Kako bodo donacije v okviru projekta „JYSK zgodba za lahko noč” izboljšale kakovost počitnic uporabnikov letovišč je pojasnila Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS:
„Kakovostno spanje je zelo pomembno za razvoj otrok in mladostnikov, tudi pri preživljanju prostega časa. Veseli smo, da ste našo organizacijo izbrali za tako plemenito akcijo, ki ste jo prisrčno poimenovali. V imenu vseh spočitih otrok in mladostnikov se zahvaljujem JYSK-u.“
Dom Miloša Zidanška na Pohorju – dom, ki prejme prvo donacijo
Letno obišče to letovišče več kot 6000 otrok, starih od 6 do 17 let, v samem letovišču pa posameznih kosov pohištva in spalne opreme niso zamenjali že od odprtja leta 1988. Dom ima 16 sob s 70 posteljami, na katerih so več kot deset let stare prešite in volnene odeje. Ker JYSK verjame, da se počitnice začnejo z dobrim spanjem, bodo vse postelje opremili z ležišči, vzglavniki in kakovostno posteljnino, ki bodo otrokom zagotovili mirne sanje in jim dali moči, za vse dejavnosti in ustvarjanje čudovitih spominov.
S podpisom donatorske pogodbe smo naredili prvi korak k izgradnji hiše “Naša djeca” v Petrinji, ki bo družinam v Petrinji nudila prostor za pomoč in druženje.
Po hudem potresu na Hrvaškem smo v januarju skupaj z RTV Slovenija izvedli dobrodelno akcijo “Za otroke Petrinje”, v kateri se je zbralo 67.000 €. Skladno z željo prebivalcev Petrinje, še posebej družin z otroki, ki želijo ostati v kraju, bomo z zbranimi sredstvi in sredstvi drugih donatorjev postavili montažno hišo, v kateri se bodo v prihodnje izvajale različne aktivnosti za otroke in družine.
»V Sloveniji smo v zadnjih 50-ih letih imeli rušilne potrese, Kozjansko in Posočje, zato poznamo stisko in nemoč naših sosedov, morda tudi sorodnikov, prijateljev, ki jih je potres tako močno prizadel. Otroci in mladostniki si take pojave zelo težko pojasnijo, težko jih razumejo. V želji, da bi se njihovo življenje čim prej vrnilo v normalne tirnice, smo na RTV Slovenija v okviru decembrskega dobrodelnega tedna z veseljem pristopili k zbiranju sredstev zanje, donatorji pa ste znova pokazali, kako sočutni in solidarni ste,« je akcijo zbiranja denarja za petrinjske otroke pospremila Natalija Gorščak, direktorica Televizije Slovenija.
Pogodbo sta podpisali Martina Boltužić Dževerlija, predsednica društva Naša djeca Petrinja, in Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki sta se ob tem ponovno zahvalili vsem prebivalcem Slovenije za donacije ter veselo naznanili, da bo hiša zaživela že konec leta 2021.
Martina Boltužić Dževerlija, predsednica društva Naša djeca Petrinja
Darja Groznik, predsednica ZPMS in Breda Krašna, generalka sekretarka ZPMS
V hiši bo center za igro, psihološko-socialno podporo ter zabavo otrok in družin; na voljo bo učna pomoč, na razpolago bodo strokovnjaki, ki bodo nudili psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in tudi staršem. Hkrati bo to tudi prostor za prireditve, strokovne in ustvarjalne delavnice ter druge aktivnosti. Zbrana sredstva bodo namenjena tudi nakupu opreme ter ostalih pripomočkov za otroke in mladostnike, ki bodo v uporabi v tej hiši.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je danes podala pobudo Vladi Republike Slovenije, da poviša starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta, pri čemer se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri je “otrok vsaka oseba, mlajša od 18 let”.
V Sloveniji se ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 sproščajo. Veseli nas, da se odpirajo vrata vseh izobraževalnih ustanov, kar bo v življenje mladih prineslo veliko olajšanja.
Ker so pred nami prvomajske počitnice, pa želimo opozoriti na nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih.
Nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih
Marsikatera družina bo počitnice izkoristila za še kako potrebno sprostitev na morju izven meja Slovenije. Še posebej pogosto je v tem času počitnikovanje na Hrvaškem. Mejo s Hrvaško lahko brez negativnega testa ali ustreznega potrdila prestopijo le otroci, ki še niso stari sedem let. Vsi drugi potrebujejo hitri ali PCR test oziroma potrdilo, da so preboleli korono. Za vrnitev v Slovenijo pa ne zadošča hitri test, ampak je potreben precej dražji PCR test. Izjema so otroci, ki še niso stari 15 let.
Sklicujemo se na Konvencijo o otrokovih pravicah
Pozivamo pristojne, da povišajo starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta. Pri tem se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki za definiranje “otrok” določa starost 18 let.
Med otroki je malo okuženih in obolelih. Prav tako ni jasno, kako bo urejeno cepljenje otrok in mladostnikov, če sploh. Pozivamo Vlado RS in pristojna ministrstva, ki odločajo o izjemah, da to upoštevajo in med izjeme uvrstijo otroke do 18. leta.
Darja Groznik, predsednica ZPMS
Vlasta Nussdorfer, predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS
Lars Podkrajšek, v. d. predsednika Nacionalnega odbora mladih (NOM) pri ZPMS
»Odločitev za poklic, ki ga boš opravljal kasneje v življenju, ni lahka«.
Danes, 21. aprila, med 9. in 13. uro smo skupaj z mladimi parlamentarci izvedli 31. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, ki smo ga uspešno preselili na splet.
Prvič v 31-ih letih programa Otroški parlamenti se nismo mogli srečati vsi skupaj v živo v Veliki dvorani Državnega zbora RS, ampak le virtualno preko zaslonov. Delovno predsedstvo Otroškega parlamenta v sestavi predsednik Jure Šimonka, član Primož Oberč ter članica Vida Volk je zasedanje vodilo iz velike dvorane v pritličju Tomšičeve 5 (stavba Državnega zbora RS). Na dogodku je sodelovalo 115 mladih delegatov, 20 učencev- novinarjev, skupaj z mentorji in drugimi gosti pa je 31. nacionalnega Otroškega parlamenta udeležilo preko 200 udeležencev.
Mladi parlamentarci na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu. Foto: Matija Sušnik
Uvodoma so mlade pozdravili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
Predsednik republike Borut Pahor
Predsednik republike že tradicionalno sodeluje na otroškem parlamentu in z mladimi razpravlja o aktualnih temah, ki so pomembne za njihovo prihodnost. V nagovoru se je zahvalil Zvezi prijateljev mladine Slovenije za izredno skrb, ki jo posvečajo pripravam in vodenju tega in tudi drugih projektov, ki mladim omogočajo, da zrastejo v svobodne in ustvarjalne ljudi. Mladim pa se je zahvalil za odgovorno obnašanje v času zdravstvene krize, za solidarnost in za njihovo odraslost ter zrelo razumevanje nove situacije. »Čas zdravstvene krize je priložnost za vse, ki so želeli od sebe dati najboljše,« je dejal predsednik republike in mlade pozval, naj pri odločitvah, kaj bodo v življenju počeli, sledijo svojemu srcu. »Vsak med nami prej kot slej ugotovi, kaj ga vesli, kaj ga mika. Svetujem vam, kar vedno rečem, poskušajte slediti svojemu srcu, intuiciji, slutnji. Seveda se boste ozirali tudi na potrebe na trgu, tudi to je legitimno, vendar iz svojih izkušenj povem, da je najbolj pomembno, da se človek loti tistih stvari, ki ga zares veselijo, da se jim posveti, da jih skuša čimbolj razumeti, da ga potegnejo. Potem tudi najbolj težke stvari postanejo lahke. Če se odločimo za stvari, ki nas ne veselijo, so tudi lahke stvari težke,« je poudaril predsednik Pahor in še dodal: »Do znanja in do velikih uspehov ne vodi nobena kraljevska pot. Poleg znanja in talenta, tega ima veliko ljudi, je potreben tudi pogum, vztrajnost, to se na koncu obrestuje.«
Borut Pahor, predsednik RS nagovori mlade parlamentarce 31. nacionalnega Otroškega parlamenta. Foto: Matjaž Klemenc, Urad predsednika RS
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič
Predsednik DZ RS Igor Zorčič je uvodoma izpostavil, da je že 31. izvedba nacionalnega otroškega parlamenta dokaz, da se mladi zelo dobro zavedajo družbene realnosti, v kateri živijo, ter nadaljeval: »Po drugi strani – še posebej v luči negotovih razmer v obdobju epidemije – so, povsem upravičeno, zaskrbljeni za svojo prihodnost, na katero pa – tako nas vsako leto znova, a zaman, opozarjajo tudi tu, v Državnem zboru, – nimajo nikakršnega vpliva. Kritika, ki so jo že v preteklosti izrekli mlade parlamentarke in parlamentarci, in sicer, da odrasli, politiki pri svojih političnih odločitvah, v resnici ne poslušamo in ne upoštevamo interesov in želja otrok, da je glas otrok zgolj nekakšen “klic vpijočega v puščavi”, in nenazadnje tudi očitek, da vsakoletni otroški parlament nima realnih rezultatov onkraj všečkanih novičk na socialnih omrežjih, me je izzvala, da sem v Državnem zboru spodbudil izvajanje dveh projektov, ki sta namenjena prav šolarjem, in sicer “Aktivno državljanstvo” in “Šolska ura s predsednikom parlamenta”. Z njima želimo šolajočo mladino vključiti v proces demokratičnega odločanja. Zato mi dovolite, da ob tej priložnosti povabim osnovnošolce in srednješolce, da mi posredujejo svoja vprašanja, pobude, želje, pričakovanja, seveda tudi kritike. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bodo vaše pobude tudi zares “slišane in upoštevane”.«
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič s sodelujočimi na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu. Foto: Matija Sušnik
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik
»Odločitev o poklicu, ki ga boste opravljali kasneje v življenju, ni lahka. V današnjem negotovem času še toliko bolj. Negotovem zaradi epidemioloških razmer in posledic, ki jih prinaša Covid-19, « je v nagovoru poudarila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, in še dodala: »Vendar kljub temu: Poslušajte nasvete vaših starše, nasvete v šoli, o tem se pogovarjajte med samo, razmišljajte. Najbolj pomembno pri tem pa je, da je odločitev za poklic vaša lastna odločitev. Zaupajte sebi, svojemu znanju, bodite pripravljeni pridobivati nova znanja in veščine. V okviru sprejetega Programa za otroke pričakujemo, da bo država končno omogočila polno izvajanje programov, kjer se otrokom in mladim omogoča pravica do participacije. To je pravica, ki jo imate, dragi mladi poslanke in poslanci. Pravica povedati svoje mnenje o tistem, kar vas zadeva. Ob tem vam ZPMS stoji ob strani.«
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, Foto: arhiv ZPMS
Zasedanju so se pridružili tudi predstavniki Varuha človekovih pravic, Ministrstva za delo, dom družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavoda RS za šolstvo, Zavoda RS za zaposlovanje, Kariernega centra, Centra za poklicno izobraževanje, Mladinske mreže za karierni razvoj Kroj ter nekateri poslanke in poslanci.
Moja poklicna prihodnost in podteme
Temo Moja poklicna prihodnost (kot tudi podteme) smo nadaljevali iz prejšnjega šolskega leta. Med podteme: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; smo kot odziv na trenutno stanje v družbi v tem šolskem letu dodali še podtemo Vpliv Covid-19 na izbiro poklica.
Na dogodku je sodelovalo 115 mladih delegatov, 20 učencev- novinarjev, skupaj z mentorji in drugimi gosti pa je 31. nacionalnega Otroškega parlamenta udeležilo preko 200 udeležencev.
Mladi parlamentarci so se o izzivih izbire poklica že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na današnjem zasedanju zastopali interese vrstnikov. Podali so resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge:
V osnovnih šolah bi potrebovali več prakse in informacij o različnih poklicih.
Smiselno bi bilo povezovanje učnih predmetov in predstavitev poklicev.
Ker med šolami obstajajo velike razlike glede ocen, predlagamo ponovno uveljavitev sprejemnih izpitov.
Nekatere poklice bodo nadomestili roboti, nekaterih poklicev ne bo več.
Poklici, kjer je potreben človeški stik, bodo vedno potrebni in jih tehnika ne bo mogla nikoli nadomestiti. Novi poklici v prihodnosti bodo zahtevali nova znanja, veščine ter večopravilnost. Tudi medpoklicno povezovanje.
Do poklica vodi nešteto poti, kot so delovne navade, želje, šola, osebne vrednote, trg zaposlitve, tudi sreča. Potrebno se je naučiti delovanja v različnih skupnostih in okoliščinah. Verjeti moramo vase, graditi samopodobo in se znati samoodločati. Potrebujemo podporo staršev in svobodno izbiro poklica.
Digitalni svet ima tudi prednosti, več ljudi je imelo možnost ogleda informativnih dnevov.
Ne smemo pozabiti na ravnovesje med digitalnim in realnim življenjem.
Znanje tujih jezikov nam omogoča zaposlovanje v tujini. Vendar pa izražamo tudi željo ostati v Sloveniji, kjer poznaš jezik, imaš družino in je varna država. Več financiranja bi bilo treba nameniti razvijanju slovenskega zaposlitvenega trga.
Mladi so izpostavili poziv vladi, da ob epidemiloloških valih ne ustavljajo celotne ekonomije, še posebej pa ne šol.
Mladi so izpostavili, da Slovenija potrebuje Ministra za srečo.
Vsa mnenja bomo zapisali v poročilo o 31. Otroškem parlamentu, ki bo objavljeno na naši spletni strani. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim ter mentorjem in regijskim koordinatorjem za motivacijo in spodbudo učencem.
S temo Moja poklicna prihodnost bomo nadaljevali tudi v šolskem letu 2021/2022. Upamo, da se naslednje leto zopet snidemo v živo v Veliki dvorani Državnega zbora RS.
Na ulicah slovenskih mest so danes zaživeli Tam Tam plakati z ilustracijami petih zmagovalnih zgodb literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. V natečaju je sodelovalo več kot 200 družin, plakati pa napovedujejo prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga bomo na pobudo Lidla Slovenije in programa Ekošola obeležili 24. aprila.
Pobudnika projekta si želita, da bi dan tudi uradno postal del slovenskega koledarja, ki bi ga obeležili vsako leto.
Pobudi so smo se pridružili tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, poleg Ekologov brez meja ter Tam Tam.
Lidl Slovenija in program Ekošola že vrsto let v okviru projekta Hrana ni za tjavendan opozarjata na problematiko zavržene hrane, obeležitev prvega Slovenskega dne brez zavržene hrane pa je nov korak v prizadevanjih za boljši svet. »Temo zavržene hrane v Lidlu Slovenija naslavljamo celostno. Pri tem se lotevamo potencialnih zavržkov že na začetku – pri samem načrtovanju količin. Z optimiziranimi procesi naročanja in spremljanja blaga skrbimo, da je izdelkov, ki bi jim rok trajanja potekel na policah naših trgovin, čim manj. Iz 25 trgovin ob koncu delovnika doniramo različne prehranske izdelke humanitarnim organizacijam, ki poskrbijo, da izdelki še pred iztekom roka trajanja pridejo v prave roke. Tudi v prihodnje bomo še oblikovali procese in rešitve, ki bodo še dodatno pripomogli k manj zavržene hrane iz naših trgovin,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.
Plakat kot medij za prebujanje zavesti o problematiki zavržene hrane
Pobudnika projekta sta danes predstavila rezultate ene izmed številnih aktivnosti ob Slovenskega dne brez zavržene hrane. Na plakatnih mestih sta razkrila zmagovalce literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. Med več kot 200 prispelimi zapisi je komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev in partnerjev pobude, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije in podjetja TAM-TAM, izbrala pet najboljših zgodb. Te nosijo naslove Košček popečene slanine (Nika Kuzma), Izbirčne veveričke (Dana in Asja Perhoč), Kruhek Stanko (Maks Dobovšek, Katarina in Hana Trpčević), Tine in Pisanko (Patrik in Doroteja Anžlovar) in Na naši pici jemo, kar je ostalo (Rassel Šavron in Erika Rebula).
»Problematika zavržene hrane si vsekakor zasluži postati del vsakdanjih pogovorov, zato smo se z veseljem odzvali na Lidlovo pobudo. Mestni plakat kot medij, ki ga spremlja najširša javnost, nosi veliko odgovornost za sporočila, ki jih prenaša. In prav projekt Plaktivat je prevzel to družbeno-odgovorno vlogo plakatov. Ljudem sporoča, da nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Poziva nas, naj jo začnemo spreminjati tudi sami. Letos smo blagovno znamko Plaktivat, ki je znana predvsem po neprofitnih razpisanih natečajih na pereče teme, razširili. Podjetjem omogočamo, da lahko skozi znamko izpostavijo svojo družbeno-odgovorno noto. In to je eden prvih primerov, ki si ga bom zagotovo zapomnil, povezal je gospodarstvo in kulturo, v projekt pa je vključil tudi najmlajše, ki so še kako pomembni pri soustvarjanju boljšega okolja,« je dejal Tomaž Drozg, direktor podjetja TAM-TAM.
Zmagovalne zgodbe so objavljene na spletni strani www.danbrezzavrzenehrane, ilustracije pa so prispevali Nina Kovačič, Nea Likar, Jana Fak, David Krančan in Gregor Goršič.
Odštevamo do prvega Slovenskega dneva brez zavržene hrane
Prvi Slovenski dan brez zavržene hrane bomo obeležili v soboto, 24. aprila. Njegov namen je ljudi spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter jim predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto romajo v smeti. Lidl Slovenija, program Ekošola, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Ekologi brez meja bodo skozi zabavne aktivnosti, namenjene vsem generacijam, ozaveščali in izobraževali o tematiki. Sodelovale bodo tudi slovenske šole, ki so vključene v projekt Hrana ni za tjavendan.
Vrhunec aktivnosti bo v soboto, 24. aprila, ko bo na Facebook profilu Lidla Slovenije brez zavržene hrane kuhala vsa Slovenija. Svoje aktivnosti pa bomo pripravili tudi partnerji projekta.
Vabljeni k podpisu zaveze za zmanjšanje zavržene hrane
V okviru obeležitve Slovenskega dneva brez zavržene hrane organizatorji vabijo posameznike, družine, organizacije in podjetja, da se s podpisom zaveze na spletni strani www.danbrezzavrzenehrane.si pridružijo pobudi za odgovorno ravnanje in zmanjševanje količin zavržene hrane. »Verjamemo, da lahko z majhnimi dejanji dosežemo velike spremembe. Vsak posameznik lahko prispeva k boljšemu jutri, prvi korak pa je lahko pridružitev pobudi in aktivnostim ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Menimo, da si problematika zavržene hrane zasluži nacionalno pozornost, zato bomo nanjo opozorili tudi odločevalce in jih pozvali, da Slovenski dan brez zavržene hrane postane del slovenskega nacionalnega koledarja, ki ga obeležimo 24. aprila vsako leto,« je dodal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
