S podpisom sporazuma med Univerzo v Ljubljani (UL) in Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) se je začela akcija Srčna UL. Z njo želimo pomagati študentkam in študentom Univerze v Ljubljani, ki so zaradi epidemije covida-19 ostali brez finančnih sredstev za preživetje. Mnogi med njimi so namreč izgubili študentsko delo in niso našli novega, ali pa so delo izgubili njihovi starši, skrbniki. Pomagati je mogoče s kratkim telefonskim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR). Sredstva se lahko nakaže tudi na transakcijski račun ZPMS ali s sklenitvijo donatorske pogodbe.

Več informacij je na voljo na spletni strani srcna.uni-lj.si.

Da se je finančna stiska med študentkami in študenti poglobila priča izjava študentke UL: »V času epidemije se je moja finančna in bivanjska stiska poglobila do skorajšnjega roba. Ker so državne štipendije že leta kronično prenizke, da bi lahko omogočale dostojno preživetje, sem bila tudi sama primorana poleg študija opravljati študentsko delo. Pred epidemijo sem imela aktivne kar tri študentske napotnice, dve študentski službi sta zaradi protivirusnih ukrepov usahnili, tretjo sem lahko opravljala prek spleta, vendar je bila ravno ta najslabše plačana in tudi dela ni bilo veliko. Zato v času zaprtja javnega življenja kar nekaj mesecev nisem zares vedela, ali bom zmogla plačevati položnice oz. ali bom imela za hrano.«

Problematiko so obravnavali tudi člani in članice Komisije za socialno ekonomska vprašanja UL, ki so dali pobudo za projekt Srčna UL. »V Komisiji za socialno ekonomska vprašanja študentov se zavedamo, da se je med epidemijo covida-19 veliko študentk in študentov znašlo v izjemno težkih socialnih in ekonomskih razmerah. Univerza je skupnost študentk, študentov, učiteljic, učiteljev, sodelavk in sodelavcev, zato smo v Komisiji menili, da je prav, da pokažemo solidarnost. Vodstvu Univerze smo predlagali prostovoljno zbiranje denarnih prispevkov in ustanovitev denarnega sklada. Veseli smo, da je ideja naletela na pozitiven odziv in da bo projekt Srčna UL v sodelovanju z ZPMS zaživel,« dodaja prof. dr. Darja Zorc Maver, predsednica Komisije za socialno ekonomska vprašanja UL.

»Študentke in študenti so bili in so še v času covida-19 ena najbolj prizadetih in hkrati ena najbolj spregledanih skupin v finančnem in izobraževalnem smislu. V tem študijskem letu so bile univerze popolnoma zaprte 69 odstotkov časa. Veliko se govori o pomanjkljivostih izobraževanja na daljavo v osnovnih in srednjih šolah, a dejstvo je, da so bile močno prikrajšane tudi študentke in študenti, kljub temu, da se jih obravnava kot odrasle osebe. Če k temu dodamo še dejstvo, da je študentsko delo praktično usahnilo, lahko razumemo, zakaj so se mnoge študentke in študenti znašli v psihosocialni stiski. Zato naprošam vse, da jim priskočimo na pomoč po najboljših močeh,« o projektu Srčna UL pravi rektor UL prof. dr. Igor Papič.

»Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije smo se takoj odzvali na pobudo Univerze v Ljubljani, saj smo tudi sami v preteklem in tem letu zaznali številne stiske mladih nad 18 let; ob tem smo nasploh ugotovili, da so prav starejši mladostniki kar zadeva različne oblike finančne in psihosocialne pomoči dejansko največkrat prezrta skupina. Veseli nas, da bo Srčna UL vsaj nekoliko omilila težko ekonomsko situacijo študentk in študentov, pri ZPMS pa se prizadevamo, da bi z nadgradnjo TOM telefona mladim nad 18 let priskočili na pomoč tudi ob morebitnih duševnih stiskah,« je povedala Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Vsi, ki želijo pomagati, lahko to naredijo s poslanim kratkim telefonskim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR). Sredstva je možno nakazati tudi na transakcijski račun ZPMS ali s sklenitvijo donatorske pogodbe. Več informacij je na voljo na spletni strani srcna.uni-lj.si.

Za denarno pomoč bodo lahko zaprosili študentke in študenti UL, z veljavnim statusom v študijskem letu 2020/21, ki so se znašli v stiski in izpolnjujejo naslednje pogoje: so mlajši od 26 let, starši oziroma skrbniki pa jih težko vzdržujejo, ker imajo nizek dohodek, ali so starejši od 26 let, doseženi prihodki pa niso zadostni za osnovno preživetje (lastno ali vzdrževanih družinskih članov). Študentke in študenti bodo lahko oddali vloge v obdobju od 15. septembra do 15. oktobra 2021, ki jih bo nato po vnaprej določenih kriterijih obravnavala Komisija za ocenjevanje vlog Srčne UL.

Predsednik RS Borut Pahor mladim raziskovalcem zgodovine podelil priznanja za njihovo raziskovalno delo

22. junija, je v Vili Podrožnik potekala slavnostna zaključna prireditev programa Mladi raziskovalci zgodovine, v sklopu katerega so na pobudo predsednika RS Boruta Pahorja mladi zgodovinarji v šolskem letu 2020/2021 raziskovali na temo Osamosvajanje Slovenije in dogajanje v mojem kraju.

Na prireditvi se je zbralo več kot 120 učenk in učencev ter njihovih mentoric in mentorjev iz vse Slovenije, katerim sta predsednik Pahor, častni pokrovitelj programa v šolskem letu 2020/2021, in dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS, podelila priznanja za njihovo raziskovalno delo in zaključne naloge; zbrane pa je uvodoma pozdravila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Dogodek sta z glasbenim nastopom popestrili Klara Bizant (flavta) in Andrea Tamaši (kitara), učenki 9. razreda.

V 52-ih letih je v programu Mladi raziskovalci zgodovine pri ZPMS sodelovalo več kot 2.500 osnovnih šol, v zgodovinskih krožkih je sodelovalo čez 20.000 mladih zgodovinarjev. Zadnja tri leta so učenci raziskovali o poklicih v preteklosti, o letovanjih otrok in družin v preteklosti in migracijah.

»Zgodovina še zdaleč ni suhoparni predmet v šoli – še posebno, če učenkam in učencem prepustimo raziskovanje kakšnega zgodovinskega obdobja, osebnosti, pomembnega dogajanja ali raziskovanje drugih zanimivosti. In prav to počnemo v programu Zveze prijateljev mladine Slovenije Mladi raziskovalci zgodovine. Številke so lahko dolgočasne, a po drugi strani veliko povedo o organizaciji, ki obeležuje 69 let obstoja, Mladi raziskovalci zgodovine kot program pa tudi že od leta 1969,« je poudarila Darja Groznik, predsednica ZPMS. Zahvalila se je predsedniku za častno pokroviteljstvo in še dodala: »V človeškem življenju 30 let pomeni odraščanje in preoblikovanje v samostojno osebnost – takšna je zdaj naša država – ima veliko izzivov za prihodnji čas, pa hkrati za sabo dragoceno prehojeno pot. Zgodovina nas lahko veliko nauči, če zgodovine ne poznamo, marsičesa ne znamo razumeti. Zgodovino beleži država na nacionalni ravni, beležijo jo okolja, iz katerih prihajate. Tudi ta, današnji pomembni dogodek, ko smo se zbrali pri predsedniku države, naj bo del vaše osebne zgodovine.«

Borut Pahor, predsednik RS, podelil priznanja mladim raziskovalcem in se zahvalil Komisiji

»Zgodovina je zelo intrigantna, zanimiva veda, ko veliko izvemo o naši preteklosti, se pravzaprav učimo o naši prihodnosti, nič ne vemo, kaj se bo zgodilo, vendar iz zgodovine lahko slutimo nekatere stvari,« je uvodoma dejal predsednik Pahor, ob tem pa izpostavil tudi delo Komisije: »Zaradi vseh vaših pomembnih poslanstev, ki jih opravljate, sem se odločil, da vročim zahvalo Komisiji za delo zgodovinskih krožkov v okviru programa Mladi raziskovalci zgodovine pri Zveze prijateljev mladine Slovenije za pomembno vlogo pri navduševanju mladih za spoznavanje naše domovine in njene zgodovine.« Zahvalo je v imenu Komisije prevzela predsednica dr. Nadja Terčon.

Komisija za delo zgodovinskih krožkov pri ZPMS namreč neprekinjeno deluje že 52. leto. V njej sodeluje več kot 20 zgodovinarjev, sociologov, umetnostnih zgodovinarjev, arhivistov, konzervatorjev in etnologov iz različnih slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, med njimi je več doktorjev znanosti, ki svoj čas kot prostovoljci namenjajo delu z mladimi. Prizadevajo si pomagati mladim pri pravilnem raziskovanju, spoznavanju in razumevanju družbe in dogodkov v preteklosti ter tudi za popularizacijo znanosti in znanja ter za ohranjanje in oblikovanje odnosa do kulturne dediščine.

»Na predlog predsednika RS Boruta Pahorja ste raziskovali, kako je pred natanko 30-imi leti potekala osamosvojitev naše države in kakšno je bilo dogajanje v vašem kraju,« je zbrane nagovorila dr. Nadja Terčon, predsednica Komisije za delo zgodovinskih krožkov. Poudarila je, da so učenci med svojim zgodovinskim delom pod vodstvom mentorjev pridobivali prve raziskovalne izkušnje, zbirali gradivo, se seznanjali z zgodovinskimi viri, sodelovali z lokalnimi institucijami, opravljali terensko delo, iskali informacije po arhivih, knjižnicah in na internetu. »Tako se učite temeljnega pristopa k znanstvenemu proučevanju gradiva in samostojnega oblikovanja zaključkov. Pod vodstvom mentorjev se učite deliti svoje delo, oblikovati svoja spoznanja in združevati svoje zaključke v enotno raziskovalno nalogo in jo ustno zagovarjati. Pri tem pridobivate veščine samostojnega nastopanja, jasnega izražanja in sposobnosti ustnega oblikovanja celotnih idej in jih običajno dobro vnovčite pri svojem nadaljnjem šolanju. Rezultat vašega letošnjega dela je 15 raziskovalnih nalog! Vanje ste vsi skupaj vložili veliko svojega napora in prostega časa ter obilo dobre volje,« je še dodala ter čestitala vsem dobitnikom priznanj. Mlade raziskovalce zgodovine pa je povabila k raziskovanju tudi v naslednjem šolskem letu na temo  Nalezljive bolezni v preteklosti in boj z njimi.

Čestitamo vsem nagrajenkam in nagrajencem! Zahvaljujemo se mentoricam in mentorjem za motivacijo in spodbudo učencem ter članicam in članom komisije za prizadevno delo skozi vsa ta leta.

S podpisom donatorske pogodbe smo naredili prvi korak k izgradnji hiše “Naša djeca” v Petrinji, ki bo družinam v Petrinji nudila prostor za pomoč in druženje.

Po hudem potresu na Hrvaškem smo v januarju skupaj z RTV Slovenija izvedli dobrodelno akcijo “Za otroke Petrinje”, v kateri se je zbralo 67.000 €. Skladno z željo prebivalcev Petrinje, še posebej družin z otroki, ki želijo ostati v kraju, bomo z zbranimi sredstvi in sredstvi drugih donatorjev postavili montažno hišo, v kateri se bodo v prihodnje izvajale različne aktivnosti za otroke in družine.

»V Sloveniji smo v zadnjih 50-ih letih imeli rušilne potrese, Kozjansko in Posočje, zato poznamo stisko in nemoč naših sosedov, morda tudi sorodnikov, prijateljev, ki jih je potres tako močno prizadel. Otroci in mladostniki si take pojave zelo težko pojasnijo, težko jih razumejo. V želji, da bi se njihovo življenje čim prej vrnilo v normalne tirnice, smo na RTV Slovenija v okviru decembrskega dobrodelnega tedna z veseljem pristopili k zbiranju sredstev zanje, donatorji pa ste znova pokazali, kako sočutni in solidarni ste,« je akcijo zbiranja denarja za petrinjske otroke pospremila Natalija Gorščak, direktorica Televizije Slovenija.

Pogodbo sta podpisali Martina Boltužić Dževerlija, predsednica društva Naša djeca Petrinja, in Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki sta se ob tem ponovno zahvalili vsem prebivalcem Slovenije za donacije ter veselo naznanili, da bo hiša zaživela že konec leta 2021.

V hiši bo center za igro, psihološko-socialno podporo ter zabavo otrok in družin; na voljo bo učna pomoč, na razpolago bodo strokovnjaki, ki bodo nudili psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in tudi staršem. Hkrati bo to tudi prostor za prireditve, strokovne in ustvarjalne delavnice ter druge aktivnosti. Zbrana sredstva bodo namenjena tudi nakupu opreme ter ostalih pripomočkov za otroke in mladostnike, ki bodo v uporabi v tej hiši.

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je danes podala pobudo Vladi Republike Slovenije, da poviša starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta, pri čemer se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri je “otrok vsaka oseba, mlajša od 18 let”.

V Sloveniji se ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 sproščajo. Veseli nas, da se odpirajo vrata vseh izobraževalnih ustanov, kar bo v življenje mladih prineslo veliko olajšanja.

Ker so pred nami prvomajske počitnice, pa želimo opozoriti na nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih.

Nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih

Marsikatera družina bo počitnice izkoristila za še kako potrebno sprostitev na morju izven meja Slovenije. Še posebej pogosto je v tem času počitnikovanje na Hrvaškem. Mejo s Hrvaško lahko brez negativnega testa ali ustreznega potrdila prestopijo le otroci, ki še niso stari sedem let. Vsi drugi potrebujejo hitri ali PCR test oziroma potrdilo, da so preboleli korono. Za vrnitev v Slovenijo pa ne zadošča hitri test, ampak je potreben precej dražji PCR test. Izjema so otroci, ki še niso stari 15 let.

Sklicujemo se na Konvencijo o otrokovih pravicah

Pozivamo pristojne, da povišajo starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta. Pri tem se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki za definiranje “otrok” določa starost 18 let.

Med otroki je malo okuženih in obolelih. Prav tako ni jasno, kako bo urejeno cepljenje otrok in mladostnikov, če sploh. Pozivamo Vlado RS in pristojna ministrstva, ki odločajo o izjemah, da to upoštevajo in med izjeme uvrstijo otroke do 18. leta.

Darja Groznik, predsednica ZPMS

Vlasta Nussdorfer, predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS

Lars Podkrajšek, v. d. predsednika Nacionalnega odbora mladih (NOM) pri ZPMS