Čas brezskrbnih počitnic, sproščenega smeha in razigrane igre je za mnogo otrok nekaj samoumevnega. A to ni resničnost vseh.
Mnogo otrok iz socialno ogroženih družin še nikoli ni imelo priložnosti doživeti čarobnosti poletja in odkriti skrivnosti morja. Vendar pa obstaja program, ki že 24 let vztrajno prinaša sončne trenutke v njihova življenja. Program Pomežik soncu® pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije omogočamo že 24 let otrokom iz družin v socialni stiski brezplačne počitnice.
V dobrodelni akciji lahko v tednu med 22. in 28. majem sodelujete tudi vi. Darujete lahko 5 eur s poslanim SMS-om s ključno besedo POMEZIK5 na 1919. Svoj poljubni prispevek lahko nakažete tudi na bančni račun: Zveza prijateljev mladine Slovenija, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana. Številka računa, odprt pri NLB: SI56 0284 3026 4738 885, referenca SI00 245012, koda namena: CHAR, namen: POMEZIK SONCU.
Spremljajte oddaje in podprite dober namen: TEDNIK, ponedeljek, 22. 5. 2023 DOBRO JUTRO, od torka do petka, od 23. 5. 2023 do 26. 5. 2023 VEM!, četrtek, 25. 5. 2023 V PETEK ZVEČER, petek 26. 5. 2023 MALE SIVE CELICE, sobota, 27. 5. 2023 JOKER, sobota, 27. 5. 2023 KAJ DOGAJA?, sobota, 27. 5. 2023 NEDELJSKO POPOLDNE, nedelja 28. 5. 2023
Urška Vrtačnik, pedagoška vodja in vzgojiteljica iz ZPM Ljubljana Vič – Rudnik, je v svoji karieri videla ogromno prizorov otrok, ki so ji narisali nasmeh na obraz, in tudi ogromno takšnih, ki so jo spravili v jok. To so prizori, ki se jih ne da tako dobro opisati, kot se dejansko doživijo. Pa vseeno, Urška nam je zaupala zgodbo 12-letnega fanta, ki je prvič videl morje.
“Ne bom pozabila dečka, ki je prišel prvič na morje. V šestem razredu je prvič videl morje. Ko smo s skupino prišli na plažo, se je deček samo usedel na svojo brisačko in opazoval. Tiho je gledal vodo. Ko smo ga uspeli spraviti do vode, se je vanjo samo usedel in se zadelal s kamni. In tam je sedel. Nismo ga mogli spraviti iz vode, dokler ga nismo klicali za kosilo. Nikoli ga ne bom pozabila, še najmanj pa prizora z valovi. Ko otroci zagledajo valove, običajno skačejo od veselja in se igrajo, ta fant se je pa samo prijel za kamne in se smejal. Na ves glas. Tako na glas, da je odmevalo po celem letovišču. Tega smeha ne bom pozabila nikoli,” se je spominjala Urška Vrtačnik.
V zadnjih sedmih letih smo s programom Pomežik soncu® omogočili nepozabne počitnice kar 7.747 otrokom. Vseh otrok pa smo v teh sedmih letih peljali na počitnice 71.265.
Humanitarnemu programu se tudi letos pridružuje Televizija Slovenija s priljubljenimi oddajami: Tednik, Dobro jutro, Vem!, V petek zvečer, Male sive celice, Joker, Kaj dogaja? in Nedeljsko popoldne.
“Spomini z novimi in starimi prijatelji so nekaj najlepšega, kar lahko otrokom omogočimo in jih bo spremljajo celo življenje. Dovolimo si celo trditi, da je poletje popolno šele takrat, ko gre otrok za nekaj dni na morje ali v hribe – sam oz. s svojimi vrstniki. In to omogoča naš program Pomežik soncu že 24 let zapored. Te naše male ali mlade glavice si zaslužijo pobeg od vseh skrbi in obveznosti v domačem okolju. Naj se smejejo na ves glas vsaj za teh nekaj dni. Zato – stopimo skupaj in omogočimo počitnice čim večjemu številu otrok! Hvala vsem, ki boste pomagali pri zbiranju sredstev,”še dodaja Darja Groznik, predsednica ZPMS-ja.
Danes, 17. maja, na mednarodni dan telefonov za pomoč otrokom v stiski ponovno začenjamo vseslovensko akcijo “Tom potuje, otroke obiskuje”. Z akcijo želimo otrokom in mladostnikom predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor.
dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon, z nagovorom mladim pozdravlja začetek letošnje akcije.
»Spoštovani odraščajoči! V stiku sem z mnogimi zgodbami, ki se odvijajo v vaših dušah. V stiku sem z mnogimi čustvi, ki jih doživljate v svojih srcih. Vse, kar doživljate, je vaše in pravico imate do vseh občutkov v sebi. Rad bi vam sporočil le eno. Kdaj so naša notranja občutja pretežka, da bi jih zmogli nositi sami. Takrat nas razjedajo, ne dajo nam spati, ne moremo se zbrati za delo, ne zmoremo misliti na kaj drugega. Takrat, ko so notranji občutki pretežki, ni prav, da jih nosite sami. Da se sami ukvarjate z njimi. Tako zelo rad bi vam sporočil, da je možno vse še tako težke situacije rešiti, če lahko svojo notranjo težo podelimo z drugimi, ki jim je mar za nas. Nič ni nerešljivega, dokler živimo. Zato vas samo spomnim, da smo med drugimi, ki jim je vedno mar za vas, tudi svetovalci na TOM. Da vam bomo vedno prisluhnili in skupaj našli odgovor na vsako vaše vprašanje. Želim vam sproščeno in veselo mladost.«
Lansko leto, ko smo prvič izvajali akcijo “TOM potuje, otroke obiskuje”, smo se uspeli približali otrokom in mladostnikom kot še nikoli do sedaj. Sodelovalo je kar 193 osnovnih šol, zato si letos želimo, da se nam pridružijo še preostale šole. Povratne informacije, fotografije in videoposnetki iz šol so nam pokazali, da so bili tako otroci kot pedagoški delavci z akcijo nadvse zadovoljni in da je bila akcija zelo dobro sprejeta.
»Z otroki se je potrebno pogovarjati, saj je stisk čedalje več. Vsak peti osnovnošolec, ki je lani sodeloval v akciji “TOM potuje, otroke obiskuje”, je imel probleme in težave z vrstniki, vsak peti tudi težave v družini, vsak osmi je poročal o psihičnih težavah. Na nas odraslih je torej naloga, da otrokom prisluhnemo in ustvarimo varen neobsojajoč prostor za pogovor«, poudarja Darja Groznik, predsednica ZPMS. Ob tem akciji “TOM potuje, otroke obiskuje” želi uspešno popotovanje po Sloveniji, otrokom pa čim več poguma za pogovor.
Tako kot pedagoško in svetovalno osebje na šolah tudi na TOM-u opažamo, da otroci in mladostniki težko spregovorijo o svojih dilemah. Znotraj lanskoletne akcije smo prejeli več tisoč anonimnih zapisov različnih stisk in vprašanj otrok, o katerih ne zmorejo spregovoriti z odraslimi oziroma želijo to zaupati anonimnemu prijatelju.
»Z akcijo želimo otrokom in mladostnikom predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. Pogovor je pomemben zato, ker je osrednji prostor, v katerem otrok pridobi izkušnjo, da je sposoben in pripravljen iskati pomoč. Sposobnost iskanja pomoči pa je zelo pomemben varovalni dejavnik in temelj, na katerem otrok gradi obvladovanje katerekoli težave za vsa obdobja življenja,« pojasnjuje Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja TOM.
V sodelovanju z osnovnimi šolami želimo otroke od 4. do 9. razreda spomniti, da nam pogovor lahko pomaga, da se počutimo lažje, se razbremenimo, umirimo in dobimo občutek, da v stiski nismo sami. S pogovorom problem pogosto postane manjši, bolj obvladljiv; stvari, ki so se prej mogoče zdele nerešljive, postanejo rešljive. Veliko hitreje in lažje najdemo rešitev, bolj jasno vidimo, kaj bi bilo dobro narediti in kako lahko v težki situaciji poskrbimo zase.
Da bo TOM nahrbtnik z vso svojo dragoceno vsebino za izvedbo učne ure res pripotoval v vsako osnovno šolo, se lahko osnovne šole še vedno prijavite na: tomtelefon@zpms.si.
Akcija ZA DRUŽINE BREZPLAČNO v Tednu družin (15. 5. – 22. 5.)
V ponedeljek, 15. 5., obeležujemo mednarodni dan družin in v času od 15. 5. do 22. 5. Teden družin.
V sodelovanju s kulturno-umetniškimi organizacijami smo pripravili vseslovensko akcijo »Za družine brezplačno«. Odzvalo se je 39 muzejev in galerij (z izpostavami še več), ki bodo v navedenem tednu (ali pa na določen dan v tem tednu) nudili družinam prost vstop ali prav posebne aktivnosti. Nekatere aktivnosti so že 13. in 14. maja. Hvala vsem, ki ste se pozitivno odzvali!
Zainteresirani pa ste povabljeni, da prelistate seznam vseh sodelujočih organizacij.
15. maj je za mednarodni dan družin razglasila Generalna skupščina OZN leta 1994. Vsako leto ima svojo osrednjo temo – letošnja je »Družine in demografske spremembe«. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije obeležujemo ta dan že 29. leto in v tem času smo dan družin razširili na Teden družin od 15. do 22. maja. V ta namen smo pripravili zgoraj omenjeno akcijo.
Dogodek v Beogradu je pretresel tako otroke, mladostnike kot njihove starše v regiji. Dejanje s tako nepovratnimi posledicami pušča za seboj mnogo občutkov in vprašanj. Prav je, da se z otroki doma in v šoli pogovorimo o tem dogodku in ob pogovoru prepoznamo morebitne stiske, ki jih naši otroci doživljajo v šoli, doma, na treningih, s sovrstniki ali kjerkoli drugje. Zelo pomembno je, da pri otrocih krepimo empatijo do sovrstnikov, jih naučimo prepoznavanja znakov nasilja in jih opremimo z informacijami, ki jim bodo pri tem v pomoč.
V tem trenutku je ključnega pomena, da v naši sredini naredimo prostor, v katerem si bomo dovolili pogledati in osvetliti naše odzive. Starši ste zagotovo svoje otroke in mladostnike objeli močneje kot po navadi in jim pokazali, kako dragoceni so. Te dni bodimo odrasli še bolj dostopni in razumevajoči, saj nas otroci potrebujejo. Mogoče nam tega ne zmorejo povedati, zato jih opazujmo, poslušajmo in jim bodimo podpora.
Sedaj smo tudi v obdobju, ko se bliža zaključevanje ocen, zato je podpora vseh odraslih, otroku bližnjih oseb, še toliko bolj pomembna. Pomagamo jim lahko raziskati njihove možnosti, saj nekateri tega ne bodo zmogli sami. Odrasli jih lahko spodbujamo in usmerjamo, da se potrudijo in poskusijo.
Za otroke in mladostnike je tudi na TOM telefonu prostor, kjer lahko podelijo vsa vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo. Pokličejo nas lahko na brezplačno številko 116 111, pišejo na tom@zpms.si ali nas kontaktirajo preko spletne klepetalnice Tom telefon | Telefon za otroke in mladostnike (e-tom.si).
Dogodka, kot sta včerajšnje beograjsko streljanje in tudi nedavno fizično medvrstniško nasilje v Celju, sta močno opozorilo družbi in odločevalcem za oblikovanje politik do otrok, ki bodo takšne primere onemogočile in vzpostavljale varno okolje za otroke. Morda je čas, da se kot družba od nenehnega medsebojnega tekmovanja vrnemo k sodelovanju in tako poskušamo doseči najboljše rezultate.
17. maja ponovno začenjamo vseslovensko akcijo »Tom potuje, otroke obiskuje« z željo in ciljem, da čim več otrok in pedagoških delavcev, spozna, kako pomemben je pogovor. Osnovne šole se akciji lahko pridružijo s prijavo na tomtelefon@zpms.si.
33. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT: DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADIH
V torek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 33. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 118 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce so pozdravili in nagovorili: predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik vlade dr. Robert Golob ter predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije ga. Darja Groznik.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opažamo, da se je duševno zdravje otrok slabšalo že pred epidemijo, z epidemijo pa je bil dosežen vrh. Epidemija je močno zaznamovala duševno zdravje družbe kot celote in to so občutili tudi otroci in mladi. Zato ni presenečenje, da so za temo Otroških parlamentov izbrali to pomembno področje, ki se tiče nas vseh, ne le otrok in mladih. Program Otroški parlamenti® letos prinaša prav tisto, za kar se v ZPMS zavzemamo že 70 let – za vključenost otrok in mladih v dogajanje. Že 70 let vztrajamo, da je mlade potrebno poslušati, slišati in upoštevati. Potrebno jih je vključevati v odločitve. Brez dejanskega vključevanja so besede, da so otroci naše največje bogastvo, žal mrtve črke na papirju. Danes so mladi parlamentarci izpostavili mnogo težav, pa tudi rešitev. Naj se sliši glas otrok!
Naj spomnimo, da je leto 2023 tudi slovensko leto duševnega zdravja.
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič:»Duševno zdravje v Sloveniji je na splošno premalo naslovljeno in premalo sistemsko urejeno področje, posledice občutijo vse skupine ljudi, še posebej pa mladi, ki se v obdobju odraščanja srečujete še z mnogimi drugimi izzivi. /… / Za vsako težavo, o kateri spregovorite, se vedno najde rešitev. / … / Dolžnost nas odraslih je, da vam mladim prisluhnemo in da vas slišimo ter da vas upoštevamo. Vaše potrebe moramo postaviti v središče oblikovanja naših politik, saj ste naša prihodnost. /… / Predvsem pa vam polagam na srce: bodite zvesti samim sebi in se ukvarjajte s stvarmi, ki vas veselijo. Družite se z ljudmi, ki jim zaupate in se ob njih dobro počutite. Zasledujte svoje cilje ter se trudite za lastno srečo in se na tej poti ne primerjajte z drugimi. To je osnova za vaše dobro duševno zdravje v prihodnosti.«
Predsednica ZPMS Darja Groznik je v nadaljevanju izrazila zadovoljstvo, da v programu Otroški parlamenti® sodeluje večina osnovnih šol v Sloveniji, po lanskoletni poizvedbi kar 86%. Groznikova je povedala, da je izbrana tema resen pokazatelj, kaj otroke skrbi in o čem si želijo več informacij. Izrazila je resno skrb glede slabega duševnega zdravja med mladimi, ki je po njenem mnenju eskaliralo po pandemiji. Darja Groznik: »Vsakič izberete temo vi in izbrana tema je pomemben pokazatelj, kaj vas »žuli«, o čem se želite pogovarjati, o čem želite več informacij. / … / Po podatkih TOM telefona vsako šesto e-sporočilo poroča o težavah v družini, vsako enajsto e-sporočilo je lani vsebovalo samomorilne težnje mladih. To je podatek, ki je zelo zaskrbljujoč. /… / Zavedajmo se vsi skupaj, da duševno zdravje ne sme biti tabu tema – duševno zdravje je enako pomembno kot fizično zdravje. Zato tudi razmišljajte v smeri, da ste s sošolci sodelavci, ne tekmeci, da je pomembno sodelovanje, prijateljstvo, nudenje pomoči, zaupanje, prijaznost. Vse to so tudi vrednote, ki – to pa je naslovljeno na snovatelje šolske reforme – morajo stopiti v ospredje. Po letos izvedenih parlamentih je videti, da vam šola povzroča veliko stresa. Vaši predhodniki so imeli tudi veliko dobrih idej, kako je lahko šola še boljša – gotovo imate take ideje tudi vi. Napotke in predloge smo v imenu vaših predhodnikov predstavili Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Ponavljam, in naslavljam s to pobudo vse, ki bodo vključeni v reformo šolskega sistema: nič brez otrok o otrocih. Poslušajte predloge otrok, mnogi so odlični in hitro izvedljivi.«
Ob zaključku je Groznikova še nagovorila vse osnovne šole, da se prijavijo k akciji »TOM potuje, otroke obiskuje«. Lansko leto, ko smo izvajali akcijo prvič, smo se uspeli približali otrokom in mladostnikom kot še nikoli do sedaj. Sodelovalo je kar 193 osnovnih šol, zato si letos želimo, da se nam pridružijo še preostale šole. Otrokom in mladostnikom želimo predstaviti pomen pogovora, jih seznaniti s TOM telefonom ter jim ga približati kot enega izmed virov pomoči, kadar se znajdejo v stiski ali potrebujejo pogovor. Letošnja akcija bo trajala od 17. maja letos do 17. maja 2024, šole pa se lahko prijavijo do 8. maja na tomtelefon@zpms.si.
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa poročali o svojih ugotovitvah in predlogih. V plenarnem delu so se mladim udeležencem pridružili številni gostje, med njimi tudi predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, ki je z mladimi delil naslednje misli: »Duševna bolezen lahko prizadene kogarkoli, tudi vas, in v tem ni nič sramotnega. Več, kot bomo o tem govorili, bolj bomo destigmatizirali to področje. Mogoče bo zaradi več govorjenja tudi manj bolezni. Sami si lahko pomagamo s športom, z zdravo prehrano. Pomagajte sami sebi in svojim vrstnikom. Kar se tiče družabnih omrežij in sovražnega govora, moramo vsi skupaj stremeti k strpnosti. Svoje prijatelje in okolico razsvetlite z ljubeznijo. Na tak način lahko vi pomagate. Podajte jim roko in vsem bo veliko lažje.«
Ključne ugotovitve po razpravah v skupinah:
Kaj je duševno zdravje?
V tem delu se je k razpravi mladim parlamentarcem pridružil Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je povedal: »Mi se že od začetka našega mandata ukvarjamo s tem, kako destigmatizirati duševno zdravje in kako vam približati ustrezno podporo oz. pomoč. Kako vam, mladim, bistveno hitreje zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Vendar se tukaj srečujemo z eno veliko oviro, to so starši, ki hitro skočijo v zrak, češ, da njihov otrok pa že ni nor in pomoči ne potrebuje. Resnično je pomembno, da telesno zdravje enačimo z duševnim zdravjem. Zato smo tudi razglasili letošnje leto kot leto duševnega zdravja. Prepričani smo, da bo 1. 1. 2024 že bistveno bolje, kot je danes.«
Mladi so v tem delu izpostavili probleme s katerimi se srečujejo: ne znajo poiskati ustrezne pomoči, slaba samopodoba, previsoka pričakovanja okolice, neresni odnosi do kompleksnosti duševnih problemov ter stigmatizacija ljudi z duševnimi problemi. Rešitve, ki jih predlagajo so na več ravneh: na ravni posameznika (ukvarjanje s športom, kulturo, pomoč drugim, ker s tem pomagamo sebi …), na ravni šole (škatlice za anonimna pisanja težav, spodbudne misli na hodnikih šol, ozaveščanje o duševnem zdravju, seminarji za učitelje in učence za izobraževanje v dobre mediatorje za reševanje sporov …), na ravni države (izkoreninjenje pogleda, ki stigmatizira duševne bolezni, lažji dostop do usposobljenih strokovnjakov ter izobraževanje za starše, da lahko lažje pomagajo svojim otrokom).
Vpliv okolja na moje duševno zdravje
Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno, največji vpliv na duševno zdravje pa ima po njihovem mnenju družina. Pomembno je, da v družini vlada enakopravnost in da starši otroke sprejmejo takšne, kot so. V kolikor pride do nerešljivih težav v domačem okolju, je primeren naslov za reševanje teh težav – terapevt, ki se pogovarja z vsakim članom posebej in nato skupaj. Tudi šola pomembno vpliva na duševno zdravje. Pedagogi morajo bolje razumeti učence in se jim kdaj tudi prilagoditi. Biti učitelj pomeni tudi biti oseba. Učitelji bi morali biti bolje motivirani za svoje delo in bolj spremljati obnašanje/razpoloženje učencev. Če bi bolje razumeli mlade, bi lažje komunicirali z njimi ali zaznali stiske. Mladi menijo, da so učenci, ki nimajo »naziva/statusa« nadarjen učenec, odrinjeni in zapostavljeni. Zapostavljeni so tudi tisti, ki prihajajo iz ruralnega okolja. Na tretje mesto pomembnosti pa so mladi postavili prijateljstvo. V prijateljstvu je pomembno zaupanje. Potrebno je izbirati prave prijatelje in se čim bolj odmikati od socialnih omrežij. Na koncu so izpostavili še samopodobo – zdrava samopodoba je pomembna in ključno je, da se ne primerjamo, temveč sledimo svojim ciljem, ki niso zastavljeni previsoko.
Moji viri pomoči
Po mnenju otrok so viri pomoči lahko negativni (kot distrakcije), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, vendar težav ne rešijo. Na drugi strani pa so lahko pozitivni, začasni in trajni viri pomoči. Največkrat ponovljena ideja za rešitev iz stiske je poznavanje samega sebe. Tukaj je pomembna dobra samopodoba, kot temelj duševnega zdravja. Vir pomoči je lahko tudi šola (strokovna služba in učitelji), prijatelji in družina. Še posebej družina ima tisto funkcijo, kjer bi morali otroci imeti možnost povedati vse kar jih teži. Vsak posameznik pa mora najti ravnovesje med vsemi danimi viri. Zato je pomembno poznavanje samega sebe.
V razpravi je sodelovala tudi Melani Mekicar, ambasadorka duševnega zdravja na Ministrstvu za zdravje: »Včasih nam ne morejo pomagati ne učitelji, ne starši. Zato se mi zdi, da pozitivna samopodoba izhaja iz klime v razredu, med vrstniki. Dobri odnosi z vrstniki so res ključni za zdrav duševni razvoj, vi se morate znati med sabo pogovarjati in skrbeti za to, da se ne »uničujete« med sabo, pač pa podpirate, vi morate držati skupaj.«
Spremembe za krepitev mojega razvoja
Razmišljanja in sklepi na tem področju so bila, da je v šolah preveč sedenja in da mladi nimajo dovolj prostora ne za gibanje, ne za druženje, oboje pa bistveno vpliva na zmanjševanje stresa. Mladi predlagajo napovedano ocenjevanje, ki prav tako ne povzroča toliko stresa, kot napovedano preverjanje znanja. Ta novonastali čas pa bi usmerili v učenje timskega dela, govorništva … Slišati je bilo, da so svetovalne službe težko dosegljive (preobremenjene), razredniki pa ne znajo pomagati otrokom, zato si želijo več svetovalnih delavcev ali drugih strokovnih služb ter opolnomočiti učitelje za delo z mladimi. Mladi si želijo tudi dodatno izobraževanje, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.
Tema 34. nacionalnega Otroškega parlamentav prihodnjem letu ostaja enaka: Duševno zdravje otrok in mladih.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS)
Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.
Oseba bo zaposlena za delo na programu Nacionalna mreža TOM (telefon za otroke in mladostnike) predvidoma od 1. 5. 2023 dalje.
Vrsta zaposlitve: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, polni delovni čas, 3 mesece poskusnega dela
Delovne obveznosti:
priprava in organizacija izobraževanj za svetovalce,
priprava projektov za kandidiranje na javnih razpisih
priprava terminskih poročil za financerje programa,
priprava letnega poročila in letnega plana,
sodelovanje na timskih sestankih; sodelovanje na sestankih NM TOM,
sodelovanje z institucijami s področja socialnega varstva in dela z mladimi,
udeležba, sodelovanje, koordinacija, organizacija ter vsebinska priprava na področju mednarodnega sodelovanja,
priprava, organizacija in izvedba zunanjih dogodkov,
skrb za promocijske materiale,
koordinacija promocijskih aktivnosti,
urejanje spletne strani in socialnih omrežij,
druga dela po nalogu nadrejenega.
Pogoji za prijavo:
VII. stopnja izobrazbe (smer socialno delo in svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihologija), oz. strokovna izobrazba po 69. členu ZSV,
opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva,
najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj,
aktivno znanje slovenskega jezika,
dobro znanje angleškega jezika,
dobro poznavanje računalniških orodij za urejanje in obdelavo podatkov,
vozniški izpit B kategorije.
Od kandidatov se pričakuje visoka stopnja organiziranja lastnega dela in natančnost pri delu. Pripravljenost na delo z ljudmi, na timsko delo in proaktiven odnos pri reševanju izzivov.
Zaželena so specialna znanja s področja otrok in mladostnikov.
Prijavi priložite:
življenjepis,
dokazila o izpolnjevanju pogojev in morebitne reference (potrdilo o doseženi izobrazbi, dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, navedba delovnih izkušenj, ipd.)
Prispevek ZPMS za Javno predstavitev mnenj o vzgoji in izobraževanju v luči že potekajoče kulikularne prenove, priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje ter priprave zakonodajnih sprememb. Prispevek za Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je pripravila Petra Zega, strok. sodelavka ZPMS in vodja programa Otroški parlamenti
v zadnjem času v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) spremljamo (predvsem preko medijev) načrtovanje šolske reforme. Kot nevladni sektor in kot organizacija, ki se ukvarja z otroki, na dogodke oz. posvete v zvezi z reformo nismo vabljeni. Slišati je, da so načrti za reformo v pripravi že dlje časa, da so bile že narejene nekatere analize, ki jih strokovna javnost gotovo pozna. S širšo javnostjo informacije niso bile deljene. Zaskrbljujoče je, ker je časovnica reforme znana, vsebina pa ne. Časovnica narekuje hitro pripravo reforme, v roku enega leta. Hitenje pa običajno ne prinese najboljših in premišljenih rezultatov.
Zveza prijateljev mladine Slovenije se skozi svoje aktivnosti in programe trudi vključevati otroke, jih slišati in upoštevati. Gotovo ste že slišali za izraz participacija – to pomeni vključenost, aktivno sodelovanje. In gotovo ste že slišali za program Otroški parlamenti®, ki v letošnjem šolskem letu poteka že 33. leto zapored. Vanj so vključeni otroci, osnovnošolci, ki vsako leto sami izberejo temo, o kateri se želijo pogovarjati. Letos je to Duševno zdravje otrok in mladih. Po do sedaj izvedenih regijskih parlamentih je že jasno, da je šola velik stresor za otroke in da pomembno vpliva na njihovo duševno zdravje. Tudi učitelji opažajo porast stisk otrok, še posebej čustveno-vedenjskih motenj, za reševanje katerih niso ustrezno usposobljeni.
Vsakokratni izbor osrednje teme Otroških parlamentov je pomemben pokazatelj, kaj otroke »žuli«, o čem se želijo pogovarjati in o čem želijo več informacij. S tem vam želim sporočiti, da so otroci v letih do sedaj razpravljali že tudi o temah, povezanih s šolo in šolstvom, npr. Otrokom prijazno šolo (1992), Naše mnenje o devetletki (2006), Izobraževanje in poklicna orientacija (2014), Šolstvo in šolski sistem (2017 in 2018) in Moja poklicna prihodnost (2019-2021). To pomeni, da sami zaznavajo izzive in imajo tudi predloge. In do sedaj še niso bili vključeni v noben načrt prenove vzgoje in izobraževanja. Zato mi dovolite, da na tem mestu navedem le nekatere njihove predloge, za katere menimo, da bi bilo smiselno o njih razmisliti in jih upoštevati:
Del obvezne vsebine v osnovni šoli bi moralo biti tudi učenje o prvi pomoči, osnovah bontona, retoriki, upravljanju osebnih financ (finančna pismenost), ekoloških temah, trajnostnem razvoju, itd. Potrebujemo več znanj za življenje in ne le kopičenje informacij, več praktičnih in življenjskih vsebin (težko povezujemo učno snov s praktičnim življenjem).
Pričakujemo več medpredmetnega povezovanja, združevanja podobnih vsebin različnih predmetov.
Ugotavljamo, da je v učnem načrtu preveč snovi, kar pomeni, da ne moremo predelati vsega do konca šolskega leta.
Več razrednih ur. Primarni cilj bi morala biti vzpostavitev dobrega odnosa med učitelji in učenci ter graditev dobrih medsebojnih odnosov.
Vzpostaviti moramo večje spoštovanje med učenci, učitelji in delavci šole.
Želimo si, da bi nas vsi učitelji v šoli obravnavali enakopravneje in pravičneje.
Potrebujemo več poklicnega usmerjanja (ne samo v 9. razredu), spoznavanje poklicev na delovnem mestu, več obiskov podjetij, lokalnih kmetij in obrtnikov ter karierne dneve za boljše informiranje otrok o izobraževanju.
Predlagamo ukinitev ocenjevanja pri predmetih športna vzgoja, glasbena in likovna umetnost ter uporabo pisnih ocen (manj uspešno, uspešno, zelo uspešno). Ti predmeti naj ne vplivajo na vpis v srednjo šolo.
Pri pouku naj učitelji uporabljajo zanimivejše metode in oblike pouka ter upoštevajo vse stile učenja, tudi vizualni, slušni ali gibalni način, igre, delo v skupinah.
Predlagamo alternativne metode učenja: učilnice na prostem in učenje v naravi, medvrstniške predstavitve in debate, učenje s pomočjo filmov, slikovne primere, terensko in projektno delo, uporaba konkretnega materiala, več samostojnega in skupinskega dela učencev in manj frontalnega pouka, kjer so učenci le poslušalci.
To je le nekaj primerov predlogov otrok. V kolikor imate voljo in interes po več informacijah, si lahko ogledate zbornik o uresničevanju pravice otrok do participacije z naslovom Državljani prihodnosti, ki je bil izdan ob 30-letnici Otroških parlamentov in v 2. delu navaja ugotovitve in predloge otrok tudi z drugih področij. Dostopen je na povezavi
Omeniti velja tudi projekt Naše mnenje šteje, v katerega so bili vključeni otroci od 13. do 17. leta starosti. Osrednja tema projekta je bila participacija otrok – na 4 področjih: na področju šolstva, zdravstva, v sodnih in upravnih postopkih ter v lokalnih skupnostih. Ključni 3 predlogi otrok na področju šolstva so bili: enakovredna obravnava učencev, zanimivejše poučevanje ter razporejeno ocenjevanje. Vsi predlogi so zapisani v Beli knjigi ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije: https://www.zpms.si/wp-content/uploads/2022/09/Bela-knjiga-o-uresnicevanju-pravice-otrok-do-participacije2022.pdf
Ob vsem tem ne gre pozabiti na otroke s posebnimi potrebami. Tudi oni so del vzgoje in izobraževanja, vendar se jih ne omenja. Število otrok s primanjkljaji narašča. Kako bo potekal ta del reforme šolskega sistema? Šolske reforme v EU se dogajajo zaradi povečanega števila otrok s posebnimi potrebami in otrok priseljencev. Država naj prednostno poskrbi za veljavne oblike krajših izobraževanj za profile, ki vstopajo v šolski sistem brez osnovnih pedagoških znanj in kompetenc (spremljevalci, asistenti, itd.). V luči naštetega bi bilo smiselno razmisliti tudi o spremembah oz. ponudbi novih programov na področnih fakultetah.
Za zaključek:
Otroci in učitelji so tisti, katerih se bodo spremembe najbolj dotikale, živeli jih bodo vsakodnevno v šoli. In bili so malo ali nič povprašani, kaj oni menijo oz. kako oni vidijo stvari. Seveda je to težko, če ne vemo povsem, o kakšnih spremembah je govora. O digitalizaciji? Kaj to pomeni? Digitalizacija
učbenikov in delovnih zvezkov, digitalizacija učnega okolja? Digitalizacija je do neke mere nujna v času, v katerem živimo, vendar moramo biti pozorni, kdaj ni več v korist otrok. Kot pravi dr. Mirjana Ule v intervjuju v Objektivu 11. 3. 2023, se je z digitalizacijo porušila socialna podpora vrstnikov, vrstniki so postali tekmeci, namesto da bi bili sodelavci. S trditvijo se popolnoma strinjamo in na to velja biti pozoren pri prenovi šolskega sistema.
Ne pozabimo pa obdobja epidemije: otroci so se »čez noč« znašli v povsem novi situaciji, med štirimi stenami doma. Šolanje in vse dejavnosti so bile osredinjene na računalnik in telefon. Kaj je to pomenilo za družine iz socialno šibkejših okolij? Prenekatere niso imele računalnika ali pa je bil v družini le eden, v nekaterih okoljih je bila težava dostopnost do interneta – otroci niso imeli možnosti slediti pouku in dostopati do šolskih gradiv. Kaj pomeni digitalizacija za te družine? Se bodo glede na družinske prihodke lahko »digitalizirale«? Bo reforma ustvarjala še več razlik med otroki, med tistimi, ki jim je digitalizacija dostopna zaradi solidnega finančnega stanja družine in tistimi, katerih starši digitalizaciji finančno ne morejo slediti?
Na pripravljavce reforme naslavljam pobudo, da po načelu »nič brez nas o nas« oz. »nič brez otrok o otrocih« vključite otroke v načrtovanje reforme. Seveda to zahteva dodatni napor, angažma, da se kompleksni strokovni jezik prevede v otrokom prijazen in razumljiv jezik. Da vedo, o čem teče beseda. V kolikor pri tem potrebujete pomoč, vam bomo z veseljem pomagali.
Petra Zega,
strok. sodelavka ZPMS in vodja programa Otroški parlamenti®
Na povabilo Smučarske zveze Slovenije smo v četrtek, 30. marca, skupaj z Zvezo prijateljev Ljubljana Moste – Polje, v Planico pripeljali 500 otrok iz Cele Slovenije. Za otroke je bil to poseben dan, poln pozitivnih občutkov, posebej za njih pa je bil pripravljen tudi glasbeni program – na velikem odru so nastopili: Eva Boto & Band, Nipke in Challe Salle. Zadovoljstvo otrok je bilo neprecenljivo.
V Planico smo otroke pripeljali z desetimi avtobusi. 500 otrokom je bil omogočen ogled smučarskih poletov naših junakov, srečanje z njimi, pozdravila jih je tudi maskota VITA. Avtobusi so se odpravili na pot iz Vuzenice, Velenja, Novega mesta, Cerknega in Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike.
Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspel tako lep enodnevni projekt. Otrokom smo omogočili čudovito izkušnjo, hkrati pa jim dali vedeti, da je šport nekaj čudovitega in tudi pomembnega.. Verjamemo, da smo otrokom dodali še nekaj več zagona za športno udejstvovanje na katerem koli področju.
Danes, 25. marca 2023 je zasedala 47. skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Med drugim je bilo za nov štiri letni mandat izvoljenih 12 novih članov/ic Upravnega odbora ZPMS, pet članov/ic Nadzornega odbora ZPMS in pet članov/ic Častnega razsodišča ZPMS.
Kot uvod v srečanje so se predstavile kandidatke za nove Članice ZPMS in sicer DPM Pesnica, DPM Med bloki in DPM Leskovec. Skupščina je vse kandidatke potrdila v članstvo v ZPMS, ki tako združuje 113 Članic iz cele Slovenije.
Sledila je poglobljena razprava o finančnem in vsebinskem poročilu delovanja ZPMS za leto 2022, o poročilu Nadzornega odbora ZPMS in Častnega razsodišča ZPMS za leto 2022. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Obravnavan in sprejet je bil tudi program dela in finančni načrt ZPMS za leti 2023/24. Ker je Skupščina ZPMS v lanskem letu sprejela nov Statut ZPMS, je Skupščina ZPMS danes sprejela usklajene poslovnike o delu vseh treh organov ZPMS.
Sledila je izvolitev članov Upravnega in Nadzornega odbora ZPMS in Častnega razsodišča ZPMS. Člani Upravnega odbora ZPMS so postali: Jelka Jelovšek Srebot, Tjaša Sušin, Manca Perko, Cvetka Vereš, Bojana Špegel, Katja Šribar, Zlatko Avbar, mag. Maja Krajnc Ružič, Urška Vrtačnik, Iva Devetak, Pavla Peterle Udovič in Ljuba Miljušević; Nadzornega odbora ZPMS: Ivanka Černelič Jurečič, Aleš Urek, mag. Rosvita Svenšek, Nace Breitenberger in Alenka Muc; Častnega razsodišča ZPMS pa: Dušan Jager, Vida Ban, Stanka Damjan, Zdenka Šturm in Liana Kalčina Srhoj.
Ob koncu je bil sprejet še Pravilnik o celostni grafični podobi ZPMS.
