ČE ŽELIMO ZDRAVO DRUŽBO, MORAMO POSKRBETI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK!
Če želimo zdravo družbo, moramo poskrbeti za duševno zdravje otrok!
Stisk in tudi duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih je več kot jih beleži uradna statistika in tudi starostna meja otrok s prepoznano diagnozo duševne motnje se niža, so med drugim povedali na okrogli mizi z naslovom Duševno zdravje otrok – stanje, izzivi in nudenje pomoči, ki jo je na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Narava – zdravje pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Bistveno je potrebno izbojšati komunikacijo med odraslimi (starši, učitelji,..) in otroki, potrebni so izobraževalni programi za učitelje in druge poklicne profile, ki se ukvarjajo z otroki, preventivni programi za otroke, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek psihičnih težav, potrebna je tudi celostna in prednostna skrb za duševno zdravje otrok s strani vseh, ki na tem področju oblikujejo politiko.
»Dokler politiki ne bodo ugotovili, kaj se dogaja, do korenitih sprememb ne bo prišlo,« je ob dejstvu, da primanjkuje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov, povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik. Stanje na področju dostopnosti do pedopsihiatrov se izboljšuje, pravi.
Nace Breitenberger, ki že 27 let svetuje na TOM telefonu, opaža čedalje več stisk otrok, povezanih z nasiljem, tudi medvrstniškim. “Če otrok zaupa svojo težavo TOM telefonu, to pomeni, da nima nikogar drugega, ki bi mu zaupal. V družini so otroci pogosto odtujeni od staršev, ki zanje preprosto nimajo časa,” pravi. Tudi mag. Mateja Štirn, psihologinja iz ISA instituta, ki v vrtcih in šolah vodi številne projekte, opaža naraščajoč problem medvrstniškega nasilja. “Otrokom je potrebno dopovedati, da o svojih stiskah sploh spregovorijo,” pravi Štirnova, ki na terenu opaža pomanjkanje kliničnih psihologov in drugih poklicev, ki bi bili usmerjeni v lajšanje stisk in prepoznavanje psihičnih težav otrok.
Dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina, je prepričana, da je vedenjskih in čustvenih motenj pri otrocih čedalje več – mnogo več kot 3 – 5 odstotkov, kot naj bi bilo takih otrok po Gaussovi krivulji. “Ko berem dokumentacijo o otrocih, ki pridejo v naš zavod, se včasih kar zgrozim. V enem primeru sem naštela celo 43 strokovnjakov, ki so se ukvarjali s tem otrokom, ta pa je kljub temu pristal pri nas, v zavodu. Prepoznavanje motenj in diagnosticiranje sta pri nas velik problem,” pravi Zalokarjeva in dodaja, da odrasli otrokom predstavljajo vzor in da je zelo pomembno, kdo z otroci dela, tako v šolah kot drugih institucijah. “Zelo pomemben je šolski prostor, ki je edini, ki zajame vse otroke,” še dodaja.
Skrb za duševno zdravje otrok mora biti prednostno, so poudarjali vsi govorci, pri tem pa imamo odrasli ključno vlogo. Politika na tem področju mora biti odločnejša in bolj zavzeta. Slišati pa je bilo tudi to, da bo že letos v okviru Strategije duševnega zdravja za otroke in mladostnike začelo delovati 10 urgentnih psihiatričnih služb v okviru Zdravstvenih domov po Sloveniji.
