Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga je Vlada RS na pobudo partnerjev projekta razglasila aprila lani, pobudniki tudi letos združujejo moči in pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem odpadne hrane. V Lidlu Slovenija so med drugim skovali novo besedo – hranozavest, ki poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog. Obenem je na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji zaživela kampanja Zbudi svojo hranozavest, pri kateri so sodelovali mladi modni oblikovalci, ki so oblikovali serijo trajnostnih kuharskih predpasnikov, in ambasadorji Lidla Slovenija. Glavnino dogajanja partnerji načrtujejo 23. aprila, na predvečer slovenskega dne brez zavržene hrane, in 24. aprila.
Odpadna hrana privede do družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic ter negativno vpliva na varnost preskrbe s hrano. Med odpadki danes konča ogromna količina še vedno uporabne in sveže hrane, po podatkih SURS povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih (47 %), sledi gostinstvo (37 %), precej manj pa se je zavrže v trgovini z živili (9 %) in v proizvodnji hrane (7 %).
»Preprečevanjeodpadnehrane je v luči zaskrbljujočih statistik že vrsto let pomemben del trajnostne strategije Lidla Slovenija. Z optimizacijo procesov naročanja blaga in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja si prizadevamo, da je izdelkov, ki bi jih bilo treba zavreči, čim manj, obenem pa izvajamo številne aktivnosti za večjo ozaveščenost prebivalcev Slovenije o skrbnem in preudarnem ravnanju s hrano, na primer projekt Hrana ni za tjavendan, ki letos obeležuje že deseto obletnico, podpiramo pa tudi projekt krožnega gospodarstva z Mini tovarno. Z vpeljavo nove besede hranozavest želimo v sodelovanju z drugimi pobudniki slovenskega dne brez zavržene hrane vzpostaviti enotno poimenovanje za ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog ter poudariti pomen premišljenega, ozaveščenega in trajnostnega življenja,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Dolgoročni cilj Lidla Slovenija in pobudnikov slovenskega dne brez zavržene hrane je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika, kar bi botrovalo vpeljavi izraza v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Partnerji verjamejo, da izraz »hranozavest« nazorno izpostavlja pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano, ozaveščeno prehranjevanje ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri.
Kolekcija trajnostnih modnih kuharskih predpasnikov Zbudi svojo hranozavest
V sodelovanju s štirimi mladimi slovenskimi modnimi oblikovalci, Jurijem Fidelom, Katjo Kuhar, Anito Miklavčičin Urošem Topićem, je za Lidl Slovenija nastala serija devetih modnih kuharskih predpasnikov, navdahnjena s hranozavestnim življenjskim slogom.
»Pri idejni zasnovi svojih predpasnikov sem izhajala iz lastne izkušnje in razmisleka o neporabljenih ostankih hrane. Izhodišče sem črpala iz dejanskih ostankov, ki se mi običajno pojavijo med pripravo kosila. Kose odpadne hrane sem na lasten način interpretirala skozi igrivo tekstilno ilustracijo, ustvarjeno s prešivanjem, za katero sem uporabila ostanke odpadnega tekstila. Kose tekstilne hrane sem na različne načine položila na predpasnika in ustvarila zanimivo kompozicijo, ki nas opominja, da lahko tako iz ostankov hrane kot tekstila vedno ustvarimo nekaj novega in še boljšega,« je pojasnila modna oblikovalka Anita Miklavčič.
Modne predpasnike so si v okviru ozaveščevalne kampanje Zbudi svojo hranozavest nadeli ambasadorji Lidla Slovenija, nutricionistJernej Ogrin, šepetalec hrani Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagarterkulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver.Na plakatih, ki so v teh dneh zaživeli na plakatnih mestih TAM-TAM, so predstavljeni z jedmi, pripravljenimi iz potencialnih zavržkov hrane.
Celotna kolekcija predpasnikov bo predstavljena na modno-kulinaričnem dogodku, ki ga Lidl Slovenija organizira na predvečer slovenskega dneva brez zavržene hrane.
Na slovenski dan brez zavržene hrane pobudniki pripravljajo številne aktivnosti za ozaveščanje javnosti o posledicah odpadne hrane
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila, bo program Ekošola za otroke tretje triade osnovnih šol izvedel Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano.
»Veseli nas, da s projektom Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Lidlom Slovenija uspešno izvajamo že deset let, vplivamo tudi na prehranjevalne navade otrok. V projekt se vključuje vsako leto več osnovnih šol in vrtcev, številni so prav s pomočjo projekta z enostavnimi ukrepi že občutno zmanjšali količine odpadne hrane, otroke pa spodbudili k odgovornejšemu ravnanju s hrano,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekošole.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo na ta dan skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo organiziralo celodnevni dogodek Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v Hiši EU. K razpravi so povabili zanimive sogovornike iz Slovenije in tujine, ki bodo predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse, med njimi tudi podjetje Lidl Slovenija. Istočasno bodo v preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska 22, Ljubljana) razstavili komunikacijske plakate, ki so bili del natečajev ob preteklih obeleževanjih slovenskega dneva brez zavržene hrane.
Danes, 8. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 34. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP), ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). 115 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce sta pozdravili in nagovorili predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
V program Otroški parlamenti® je bilo v letošnjem letu vključenih 392 osnovnih šol. Mladi so imeli letos še eno pomembno nalogo, in sicer da izberejo novo temo na katero bodo debatirali prihodnji dve leti. Med 7 predlaganimi temami, ki so jim mladi parlamentarci namenili največ pozornosti, je za temo 35. nacionalnega Otroškega parlamenta®, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu izbrana tema ŠOLSKI SISTEM (problemi šolskega sistema, ocenjevanje, vpis v srednjo šolo, balast v učnih načrtih, primerjava šolskih sistemov v različnih državah).
Uvodoma je mlade parlamentarce pozdravil dosedanji predsednik Otroških parlamentov®Vid Žveglič, ki je predal mandat novo izvoljeni predsednici delovnega predsedstva OP Livii Zari.
Predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič je v svojem nagovoru dejala: “Tema o kateri ste razpravljali, je bila zelo zahtevna in izjemno občutljiva, je pa ključnega pomena za kakovost življenja v naši državi. O tem smo se v preteklosti bistveno premalo pogovarjali. Na vseh ravneh. Tako v ozkih intimnih krogih vsakega od nas, ali pa kot skupnost v celoti. O razlogih, zakaj je temu tako, bodo gotovo lahko več povedali strokovnjaki s tega področja. Temo vašega zasedenja sama razumem tudi kot iskreno željo, da se na tem področju stvari spremenijo na bolje. Želim si, da bi se pogovarjali odprto, brez predsodkov in strpno. Različna mnenja nas lahko le bogatijo. Ko boste kasneje sprejemali odločitve, jih sprejemajte z odgovornostjo in na podlagi strokovnih argumentov in dejstev. Vem, starejši vam pri tem nismo vedno najboljši vzor. A nihče nam ne brani, da se česa ne naučimo tudi od vas, mlajših. Tisti, ki boste po taki ali drugačni poti pozneje v življenju postavljeni pred odgovoren izziv opravljanja javne funkcije, boste hitreje, kot se vam morda zdi danes, soodločali o usodi nas, ki danes sprejemamo odločitve v tej hiši in o usodi vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Vi boste odločali o tem, kakšno kakovost življenja bo imela moja generacija v starosti, morda celo o tem, ali bo Slovenija ostala oaza miru v tem našem nemirnem svetu, pa tudi kakšno odločitev prejšnjih generacij boste morali popravljati. Današnji svet se zelo hitro spreminja in rešitve, za katere so naši predhodniki še pred kakšnim desetletjem menili, da so dobre, so lahko danes že zastarele. Zato moramo v tej hiši pogosto spreminjati zakone in druge akte ter jih prilagajati bliskovitemu razvoju sodobne družbe. Karkoli pa vam bo življenje prineslo, vam iskreno želim, da ostanete vedoželjni in odprti, sočutni in strpni do vseh ljudi okoli vas. Naj vas ne bo strah različnosti, ki nas le bogati. Spoštovane poslanke in poslanci 34. nacionalnega Otroškega parlamenta, želim vam uspešno delo in se veselim priložnosti, da se iz vaših razprav ter sklepov na temo duševnega zdravja mladih in otrok tudi sama kaj naučim.”
Predsednica ZPMS Darja Groznik je nagovorila z besedami: »Mladi, ki ste danes tu, ste glas vseh, ki so sodelovali v Otroških parlamentih tekom leta. Program Otroški parlamenti® spodbuja aktivno državljanstvo in participacijo otrok v družbenem življenju, spodbujamo vas, da izražate svoje mnenje. Imate veliko predlogov, ki so uresničljivi, in danes ponovno pozivam vse odločevalce v naši državi, da vašim predlogom tudi prisluhnejo. Le aktivno vključevanje vas, mladih v življenje skupnosti lahko prispeva k strpni, demokratični družbi, ki bo cenila medsebojno sodelovanje. Če bomo odrasli zapostavljali otroke, mlade, se naši skupni prihodnosti slabo piše.«
Po uvodnem pozdravu je nadaljevala: »Sledili smo vašemu lanskemu predlogu, da na ZPMS pripravimo krajši vprašalnik o tem, kako dobro starši poznajo duševno zdravje in stiske otrok.” Starši so anonimno odgovarjali med 5 in 15. marcem, prejetih je bilo 3.982 odgovorov, med njimi 86 % mam in 14 % očetov, največ v starostni skupini 36-45 let. Staršem se duševno zdravje in stiske otrok ne zdijo tabu tema. Kar 87 % jih pravi, da kot starši prepoznavajo stisko pri svojem otroku. Kot najpogostejši vzrok za stisko svojih otrok navajajo odnose med vrstniki, pritiske v šoli in odnose v družini. Sledijo prevelike zahteve in previsoka pričakovanja odraslih, potem nasilje in spletno nadlegovanje. Kar 98 % staršev pravi, da se s svojim otrokom pogovarjajo o stiskah in težavah in v več kot polovici primerov so starši sami prepoznali stisko pri otroku. Če se otrok znajde v stiski, kar 85 % staršev ve, kam se obrniti po pomoč. Odgovori so zanimivi, ker so pa drugačni od tistega, kar pravite vi mladi parlamentarci. Menite, da je duševno zdravje še vedno tabu tema in da si svojih težav ne upate zaupati odrasli osebi. To je pokazala tudi analiza akcije »TOM potuje, otroke obiskuje«, kjer je 95 % učencev poročalo, da ostajajo sami s svojimi težavami, da težave ne zaupajo staršem. To je rezultat analize več kot 10 tisoč anonimih sporočil. Zakaj torej take razlike? se sprašuje Groznikova ter nadaljuje, da se postavlja pomembno vprašanje: ali starši otroke sploh razumemo ter zaključi “upam, da bo vaše sodelovanje na otroškem parlamentu dragocena, dobra izkušnja. Da boste spoznali, kako je potrebno poslušati drug drugega, se strpno pogovarjati in sodelovati. Le s sodelovanjem lahko gremo kot družba naprej.«
V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa najprej poročali o svojih ugotovitvah in predlogih, nato pa je sledila razprava. Plenarnega dela zasedanja se je udeležil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in drugi gosti.
Glavni poudarki razprave Mladi so izpostavili, da jih starši ne razumejo in jim ne znajo konstruktivno pomagati; da jim nenapovedana preverjanja znanja povzročajo stres ter da bi bile lahko delavnice, ki so izvajane v šolah, lahko bolj zanimive. Menijo, da zelo pomaga pogovor z osebo, ki deli lastno izkušnjo, izpostavljajo pa tudi vključitev staršev v šolski proces in vzajemno medsebojno spoštovanje med učenci in učitelji. Ocenjujejo, da so sami sebi lahko največji preventivni dejavnik. Seznanili so odrasle, da mladi staršem ne zaupajo, jim ne povejo svojih težav, ker se bojijo reakcije, in da je tudi le peščica učiteljev, ki bi jim zaupali. Izpostavili so, da klic na pomoč ne sme pomeniti izgube dostojanstva. Poudarjajo, da se mora stanje v šolah izboljšati, saj svetovalni delavci ne delujejo preventivno, ampak se pojavijo le ob “hudih” dogodkih. Opozorili so tudi na nedostopnost strokovne pomoči. Ne sme pozabiti na osamljene in zasmehovane otroke ter tistim mladim, ki si poiščejo pomoč, zares takoj pomagati.
MEMORANDUM OTROK O IZZIVIH NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADIH IZROČEN PREDSEDNICI DRŽAVNEGA ZBORA RS V ŽELJI, DA BO GLAS OTROK SLIŠAN
Na današnjem nacionalnem zasedanju so otroci zaključili z dvoletno razpravo o temi »Duševno zdravje otrok in mladih« in na koncu sprejeli memorandum otrok o izzivih na področju duševnega zdravja otrok in mladih, ki so ga izročili predsednici Državnega zbora RS. V memorandumu so zapisane ključne ugotovitve mladih parlamentarcev.
Kaj je duševno zdravje?
Duševno zdravje je stanje počutja, ki nam omogoča, da uresničujemo svoje potenciale, se spopadamo s stresom in znamo uravnavati čustva glede na okoliščine. Če je duševno zdravje porušeno, lahko vodi tudi v različne bolezni in težave. Duševno zdravje je kompleksno. Vpliva tako na počutje in samopodobo kot tudi na izražanje čustev, dojemanje okolja, itd. Duševno in čustveno zdrava oseba ima pozitivno samopodobo, pozitiven odnos do sebe in drugih. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo do sebe prijazni in spodbujajoči, saj se vse začne pri nas samih. Duševno zdravje ne sme biti tabu, pogovor o duševnih težavah ni znak šibkosti, temveč znak zrelosti. Duševno zdravje moramo dati na isto raven kot telesno zdravje.
Predlogi za izboljšave:
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj izvede anketo o duševnem zdravju otrok in mladih, da se pokaže dejansko stanje, naj zagotovi več športne vzgoje in povečanje števila strokovnih (svetovalnih) delavcev, naj preuči možnost, da se tematika duševnega zdravja vključi v učne načrte in da bi šolski programi vsebovali vsebine za krepitev duševnega zdravja, za osebnostno krepitev in opolnomočenje mladih za samostojno odločanje, kritično mišljenje in krepitev pozitivne samopodobe, obiski psihologa vsaj 1x tedensko na šoli (imeli bi osebo, ki bi se ji lahko zaupali). To osebo bi si več šol delilo in ne bi bil potreben velik finančni strošek, vsaka šola naj ima zaupnika (osebo, ki jo kot zaupanja vredno prepoznavamo mi; lahko je kdorkoli na šoli). Zaupniki na šolah bi nevtralno poročali tudi o težavah, ki se nanašajo na odnose učenec-učitelj. Ministrstvo za zdravje naj omogoči hitrejši dostop do psihologov, psihoterapevtov, psihiatrov in vseh drugih strokovnih pomoči, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju stisk. Duševno zdravje je nujno treba destigmatizirati in detabuizirati – ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovo promoviranje na vseh ravneh (predlog za vse šole: Živa knjižnica – iskrena, čustvena pripoved osebe, ki je nek problem doživela).
Vpliv okolja na moje duševno zdravje
Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno. Okolje predstavljajo družina, prijatelji/vrstniki, šola, družbena omrežja, splet, tudi življenjsko okolje (dobre/slabe bivalne razmere; urejen/neurejen kraj bivanja; možnosti, ki jih mladim nudi kraj bivanja).
Na duševno zdravje pozitivno vplivajo dobri odnosi, urejenost domačega okolja, zaupanje, hobiji, druženje s prijatelji, spoznavanje, kaj nekoga veseli, glasba, umetnost, šport. Negativno pa vplivajo slabi odnosi v družini (med starši, ločitve, finančne stiske), v šoli (medvrstniško nasilje, izločanje iz družbe/razreda, pritiski učiteljev), pritiski družbe, spolna usmerjenost in drugačnost.
Zelo pomembno je, kako sami doživljamo svet okoli nas in da živimo v okolju, v katerem se počutimo varno ter sproščeno.
Predlogi za izboljšave:
Uvedba Šole za starše (inovativni pristopi, kratka zoom srečanja, kvizi, obvezna predavanja v času šolanja otrok) in strukturiranje prostega časa staršev, ki bi ga morali obvezno preživeti z otrokom.
Iz šol odstraniti/prepovedati telefone, razen ko se uporabljajo pri učnih urah, a to naj bo redkost.
Učitelji naj bodo ljudje, ki jim je mar za otroke in ne samo za podajanje znanja (to naj se vključi tudi v pedagoški študij). Predlagamo obnovitveni izpit za učitelje, podobno kot morajo nekateri obnoviti vozniški izpit.
V šole naj se uvedejo sprostitvene dejavnosti in sprostitveni kotički (vreče za sedenje, slušalke za poslušanje glasbe, antistresne igrače oz. pripomočki, itd.).
Bolj razporejena ocenjevanja (ocenjevalno obdobje naj ne bo zgoščeno le na določene mesece, ampak enakomerno preko šolskega leta).
Omejiti družbena omrežja in “vplivneže” na spletu ter več izobraževanj o tem, kako se obnašati na spletu in kako varno uporabljati splet (pasti interneta in večja podpora organizacijam, ki se ukvarjajo s preprečevanjem odvisnosti). Povečati ozaveščanje o nevarnostih tehnologije.
Moji viri pomoči
Prepoznavamo več virov pomoči: notranje (samopodoba, interesi, hobiji), zunanje (družina, prijatelji, družba, šola, učitelji, strokovnjaki, okolje), pozitivne (pozitivne trditve, ki pripomorejo k boljši samopodobi) in tudi negativne (nasilje, izguba občutka do sočloveka), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, a težav ne rešijo. Najti moramo ravnovesje med temi viri. Najpomembnejše pa je poznavanje samega sebe in zavedanje, da imamo lahko velik vpliv na svoje duševno zdravje mi sami. Pozitivna samopodoba in dobro “omrežje” ljudi, ki nam lahko pomagajo, so vir dobrega duševnega zdravja.
Predlogi za izboljšave:
Prepoznati stvari, ki nas veselijo – država naj zagotovi sredstva v obliki bona za različna izven-šolska udejstvovanja (večina prostočasnih aktivnosti je plačljivih).
Dodatna izobraževanja v obliki delavnic (ne predavanj) tako za učitelje kot tudi učence, kjer bi se naučili boljšega ukrepanja ob pojavu duševnih težav, in ozaveščanje učencev, da ob svojih težavah ne doživljajo sramu.
Boljši odnosi med učitelji in učenci.
Okrepitev šolskih svetovalnih služb in njihova večja dostopnost (imamo občutek, da imajo svetovalne službe preveč obveznosti in nimajo časa, da bi se lahko prišli k njim zaupati ob težavah).
Povečanje zaupanja v šolske svetovalne službe (skrbi nas, ker svetovalni delavci o zaupanih težavah poročajo staršem, mi pa si želimo njihove zaupnosti).
Starši naj bodo razumnejši (velikokrat nas ne razumejo, hitijo mimo nas, ne nudijo dovolj podpore) – predlagamo delavnice za starše kot obvezno dejavnost, ki bi pripomogle k razumevanju aktualnih težav otrok in mladih.
Spremembe za krepitev mojega razvoja
Več poudarka je potrebno dati na to, da sprejemaš samega sebe – da si zadovoljen sam s seboj in skrbiš za dobre odnose z okolico. Da imaš dobro samopodobo in da zanjo ustrezno skrbiš. Da prepoznaš svojo notranjo moč. To zagotovo pripomore, da se lahko razvijemo kot celota, kot zaokrožena, samostojna in odgovorna oseba.
Predlogi za izboljšave:
Gradnja dobre samopodobe (prepoznavanje lastnih dobrih in slabih lastnosti, postavljanje realnih ciljev, selektivno izbiranje družbe in ne primerjanje z drugimi, samorefleksija).
Aktivnejši pouk: ure naj bodo privlačne (urejenost razreda, različni gostje, glasba, ne samo golo podajanje vsebin), pouk zunaj z več praktičnega dela, več športa, rekreativni odmori.
Spodbujanje otrok, da spregovorijo o svojih čustvenih stiskah.
Ustvarjanje tople, varne klime v razredu in spodbujanje medsebojne pomoči (čim več veljave, podpore in prakse).
Razvijanje empatije in iskrenih odnosov (v družini, s sovrstniki, z učitelji, itd.). Bolj bi se morali poslušati in se dejansko slišati.
Krepitev osebnih kompetenc (govorništvo, samostojno učenje, kritično razmišljanje).
Izboljšanje komunikacije (ne moremo krepiti samopodobe, poiskati virov moči, če komunikacija ni dobra).
Vsaj 2 razredni uri mesečno namenjeni tematiki duševnega zdravja.
Dodatno izobraževanje: – staršev (o duševnem zdravju, o tehnologijah in socialnih omrežjih; starši naj otrokom predajajo življenjsko pomembna znanja, npr. o gospodinjstvu, financah; težava je, da starši, ki bi se morali udeleževati izobraževanj, se jih ne – predlog za ukrep: da so ta izobraževanja obvezna in da se njihova udeležba/neudeležba kaznuje oz. nagradi); učiteljev – opolnomočenje učiteljev za boljše delo z mladimi (učitelj mora imeti znanje in hkrati mora biti človek); otrok – izobraževanje za otroke/mlade, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.
Foto za Zvezo prijateljev mladine Slovenije: Anže Krže.
Pred vami je le nekaj motivacijskih pisem otrok, ki prosijo za odobritev sklada “Š𝐩𝐨𝐫𝐭𝐧𝐢𝐤 𝐬𝐞𝐦“. Ta pisma so ganljiva in kažejo željo otrok, zato smo neskončno hvaležni vsem, ki pomagate nam, da jih mi in naše članice lahko podpiramo.
Ob Mednarodnem dnevu športa za razvoj in mir pa se še posebej zavemo moči, ki jo imamo, da spreminjamo življenja!
Z zbranimi sredstvi zagotavljamo, da noben otrok ne ostane brez priložnosti, da bi se udeležil športnih dejavnosti. Od nakupa športne opreme do plačila vadnin in stroškov priprav – delamo vse, da otroci začutijo moč in veselje športa!
Naš sklad “Športnik sem” je še mlad, a že deluje kot odločen motor, ki spreminja igro.
Res je, da nas je “»zvez prijateljev mladine« kar nekaj /…/“ – 12 nas je po vsej Sloveniji, mrežo 110 Članic ZPMS pa tvorijo še društva, dva zavoda in en klub. In prav zato tako odlično opravljamo svoje delo že več kot 70 let.
Prav vse članice širom Slovenije so zelo pomembne za delovanje mreže #prijateljimladih. Poznajo teren, družine, otroke, mladino in jim po svojih najboljših močeh pomagajo. Zelo aktivni so tudi pri pridobivanju finančnih in materialnih donacij na različne načine v svojih lokalnih okoljih.
Zveza prijateljev mladine Slovenije s socialno-humanitarnim programom ENO SRCE® pomaga svojim članicam pri uresničevanju njihovega poslanstva na terenu. Skupaj tako pomagamo otrokom in mladostnikom iz vse Slovenije – štipendiramo, podpiramo glasbenike in športnike, pomagamo otrokom s posebnimi potrebami, polnimo šolske torbe ter prinašamo novoletna darila za otroke in sofinanciramo lokalne prireditve z obiskom Dedka Mraza.
Humanitarni program Pomežik soncu® omogoča našim članicam, da lahko popolnoma brezplačno odpeljejo otroke iz svojih okolij na letovanja.
Skupaj smo ENO SRCE®, zato smo samo povezani lahko celota in podpora drug drugemu. Kot taki smo prepoznavni in ponosni na to.
Zveza prijateljev mladine Slovenije s počitnicami razveselila družine, prizadete v lanskih poplavah
Lanske poplave so mnogim družinam v Sloveniji povzročile ogromne stiske in marsikoga potisnile na rob preživetja. Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob tem vzpostavila izjemno dobro sodelovanje z vladnimi institucijami, ki so imele pomembno vlogo pri koordinaciji in nudenju pomoči v tej naravni nesreči. Zato smo se v začetku leta spet povezali in razmislili o nadaljnji pomoči prizadetim družinam.
Klicni center Vlade Republike Slovenije 114, ki je bil vzpostavljen septembra lani za zagotavljanje ažurnih in celovitih informacij prebivalcem po poplavah, je dal pobudo, da bi družinam, prizadetim v poplavah omogočili vikend počitnice na Pokljuki v nastanitvenih kapacitetah Slovenske vojske.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je z navdušenjem podprla pobudo in pristopila k izvedbi ter ob logistični ter finančni podpori Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske, Športnega društva Pokljuka in Aquaparka Bohinj minuli konec tedna 14 družinam (25 odraslim in 33 otrokom) iz naselij, ki so jih prizadele poplave, omogočila kratke počitnice na Pokljuki.
Športne aktivnosti na prostem so obsegale tek na smučeh, sankanje in sprehod, v bohinjskem vodnem parku pa tudi kopanje. Udeleženci so se lahko preizkusili tudi v streljanju na biatlonskem strelišču. Ob vseh aktivnostih je bilo za udeležence najbolj dragoceno sproščeno druženje v lepi naravi in prijetnem okolju, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na svoje stiske in se napolnili z energijo.
Ministru se je v imenu udeležencev zahvalila 8-letna Hana.
Družine je obiskal tudi minister za obrambo Marjan Šarec, ki je zbranim zaželel vse dobro v zasebnem življenju ter prijetno druženje na Pokljuki, zahvalil pa se je tudi Slovenski vojski: “Slovenska vojska je tista, ki predstavlja vrednote, ki jih danes v svetu primanjkuje – solidarnost, prijateljstvo, spoštovanje. Njene pripadnice in pripadniki so vedno pripravljeni pomagati, to se je izkazalo tudi med lanskoletnimi poplavami.” Pri izvedbi tokratnega vikenda je Slovenska vojska zagotavljala tudi prevoze udeležencev na aktivnosti in prehrano.
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, se je vsem, ki so omogočili brezskrbne počitnice družinam na Pokljuki, iskreno zahvalila za pomoč pri organizaciji: “Hvala vsem za skupno organizacijo teh počitnic za družine, ki so bile po poplavah postavljene pred neštete izzive in jim kratek oddih res veliko pomeni. Na Pokljuki je vedno lepo in tudi pripravljeni program je družine razveselil. Predvsem mi je v zadovoljstvo, da so bili vsi, odrasli in otroci, veliko na svežem zraku, da so se gibali in zabavali in tako preusmerili misli v nekaj lepega.
Hvala tudi vsem drugim, ki ste in ki še svoj čas in voljo namenjate plemenitim ciljem. Pravo bogastvo družbe se zrcali prek ljudi. In tega bogastva je v Sloveniji res veliko.”
***
Zveza prijateljev mladine Slovenije se je takoj po poplavah vključila v zbiranje pomoči, pri čemer smo se odločili, da se bomo osredotočili na družine z mladoletnimi oz. šoloobveznimi otroki ter da je treba družinam pomagati takoj.
Danes lahko povemo, da smo v letu 2023 pomagali 504 družinam in za to porabili 678.275,43 evrov.Poleg finančne pomoči za sanacijo domov smo 590 družinam razdelili tudi materialne donacije v vrednosti 291.907,22 evrov. Ob tem smo želeli še posebej poskrbeti za otroke ter s tem razbremeniti starše. Avgusta lani smo omogočili letovanje 50 otrokom v Dolenjskih toplicah, Pacugu in Trenti, jesenske počitnice pa je v naših štirih letoviščih (Pacug, Trenta, Umag in Piran) z nami preživelo kar 226 otrok. Decembra smo 25 otrokom omogočili pravljični konec tedna v Božičkovi vasi. Prijetno druženje smo skupaj omogočili kar 301 otroku, na kar smo zelo ponosni. Za to smo porabili 53.821,93 evrov.
Zveza prijateljev mladine Slovenije v letošnjem letu nudi tudi finančno pomoč v poplavah prizadetim družinam z otroki. Usmerili pa smo se tudi v organiziranje delavnic, predavanj in drugih srečanj tako z otroki kot tudi s starši in pedagoškimi delavci, ki se velikokrat srečujejo s stisko otrok po takšnih dogodkih.
To smo mi, Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ki smo lani dopolnili 70 let delovanja, zaključujemo praznovanje jubileja s premierno projekcijo dokumentarnega filma “Prijatelji mladih – 70 let ZPMS” v režiji Maje Pavlin. Ta prek spominov številnih prostovoljcev prikazuje naše delo in dosežke naših članic prijateljev mladine po vsej Sloveniji.
“V 70 letih delovanja smo se ZPMS zavzeli za mnoge družbene spremembe in bili pri tem tudi uspešni. Naši dosežki skozi desetletja potrjujejo, da smo igrali ključno vlogo v življenju otrok na naših tleh,” poudarjamo v organizaciji.
Dokumentarni film je nastal v režiji Maje Pavlin, v izvedbi ART7 in koprodukciji ZPMS ter Radiotelevizije Slovenija.
Na premieri dokumentarnega filma v dvorani Smelt v Ljubljani je bil tudi nagovor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko smo z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začeli ustanavljati društva prijateljev mladine. Ugotovili smo potrebo po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne deležnike – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter opozarjala politične in druge ustanove na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako smo 1. marca 1953 ustanovili ZPMS.
“Čeprav smo najbolj znani po humanitarnem delu, smo vedno segali preko teh okvirov; naš cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bila gonilna sila za uvedbo praks, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več,” navajamo.
Že pred ratifikacijo Konvencije o otrokovih pravicah v Sloveniji smo odprli široko področje uresničevanja otrokovih pravic in dosegli mnoge spremembe. “Med zadnjimi smo dosegli, da so bolnišnice omogočile pravico sobivanja enega od staršev z bolnim otrokom do 6. leta starosti, leta 2021 pa se je starostna meja dvignila na do otrokovega 14. leta, ter da je prepoved telesnega kaznovanja otrok od leta 2016 zapisana v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (3. a člen). Čeprav imamo zdaj relativno dobro urejeno področje varstva otrok in družine, to ne pomeni, da do nespoštovanja ali kršitev otrokovih pravic ne prihaja. Poleg tega pa se pojavljajo nova področja ranljivosti, ki jih obstoječi dokumenti ne zajemajo,” pojasnjujemo.
Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka®(1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® smo lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam.
Ob tem poudarjamo, da je za zmanjševanje ranljivosti in socialnih neenakosti potrebno poiskati sistemske rešitve. “Tako ZPMS kot mnoge druge nevladne organizacije nadomeščamo politiko neobstoječih socialnih servisov. Ponosni smo, da lahko pomagamo in vlivamo upanje v otroške oči, vendar bi si želeli, da takšnih potreb ne bi bilo ali bi bile vsaj vse manj, ne več. Ob tem nas tudi skrbi, da je postalo naše delo in delo nevladnikov nasploh samoumevno ter da so prostovoljne in humanitarne dejavnosti dobile prevelike razsežnosti in odgovornosti, ki bi jih morala resno reševati država,” zaključujemo.
V torek, 16. 1. 2024, je Ministrstvo za javno upravo RS (v nadaljevanju ministrstvo) v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo sklep o razveljavitvi razpisa za krepitev državljanskih pravic. Namesto da bi ministrstvo z izbranimi prijavitelji, ki so že avgusta lani prejeli sklepe o izbiri, sklenilo pogodbe o izvajanju projektov, se je odločilo za razveljavitev celotnega razpisa, čeprav revizija morebitnih napak in nezakonitega delovanja funkcionarjev in javnih uslužbencev še ni končana. V zvezi s tem smo danes ministru za javno upravo poslali poziv za srečanje.
Razveljavitev razpisa sporoča, da podpora aktivnemu državljanstvu in spodbujanje sodelovanja v demokratičnih procesih ni več zaveza te vlade. Vse škodljive posledice spornega delovanja oblasti se s tem prelaga na nevladne organizacije, ki pri nepravilnostih niso sodelovale, zanje niso vedele in nanje niso mogle vplivati. Medtem je ministrica, odgovorna za izvedbo razpisa, pred nekaj dnevi nastopila novo, ekscesno plačano službo v državnem podjetju. Hkrati razveljavitev razpisa spremljamo v času, ko drugo ministrstvo brez ustreznih cenitev sklepa milijonske posle in kupnine plačuje naslednji dan po podpisu pogodbe, organizacije, ki smo bile izbrane na javnem razpisu, pa kljub številnim pozivom na sklenitev pogodb brez odgovorov in pojasnil čakamo že od avgusta lani.
Takšno ravnanje vlade in ministrstva je v nasprotju z njihovimi zavezami demokraciji in spodbujanju delovanja neodvisne in kritične civilne družbe. Koalicija je v koalicijski pogodbi zapisala:
»Skupaj s civilno družbo bomo uvedli sistem ozaveščanja in usposabljanja prebivalstva o pravu in državljanskih pravicah, krepitvi družbene zavesti skozi razumevanje razmerja med pravicami in obveznostmi, tako da se ljudje lahko zoperstavijo poskusom vzpostavljanja avtokracije.«
Od zapisanega je ostalo le avtokratično odločanje o usodi tega razpisa. Odločitev o njegovi razveljavitvi nima pravne podlage in je zato nezakonita, posega v že pridobljene pravice in ustvarja nepopravljivo škodo nevladnemu sektorju, saj ustvarja občutek, da smo nevladne organizacije odgovorne za vse, kar je pri razpisu šlo narobe. Takšno ravnanje ministrstva pa predstavlja tudi izjemno nevaren precedens, saj odpira pot, da se razpisi, katerih rezultati ne bodo po volji oblasti, enostavno prekličejo.
Evropska komisija v svojem zadnjem priporočilu[1] na to temo države članice opozarja, da je treba spodbujati vključujoče in učinkovito sodelovanje javnih organov z državljani, organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic pri njihovih procesih oblikovanja javnih politik. Države članice morajo ustvariti in vzdrževati spodbudno okolje za organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, da bi okrepile njihovo učinkovito udejstvovanje in zagotovile, da lahko dejavno sodelujejo v procesih oblikovanja javnih politik ter tako igrajo ključno vlogo v demokratičnih procesih.
Razočarani smo nad odločitvijo ministra za javno upravo, ki je izjemno škodljiva za sektor in pomeni oteženo delovanje organizacij na področju demokracije in državljanskih pravic. V naslednjih dneh bomo skupaj z odvetniki preverili vsa razpoložljiva pravna sredstva in jih ustrezno uporabili za zavarovanje poslanstva nevladnega sektorja v Sloveniji ter za sankcioniranje zlorab nosilcev oblasti, o čemer bomo tudi obveščali javnost.
Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, Maja Cimerman, koordinatorka Društvo Parada ponosa, Simona Muršec, predsednica Delavska svetovalnica, Goran Lukić, predsednik LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Marjana Hönigsfeld Adamič, namestnica direktorja Mariborska kolesarska mreža, Žiga Ozvaldič, predsednik Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, Zdenka Ornik, predsednica Permakulturni inštitut Maribor, Matej Kline, direktor PIC – Pravni center z varstvo človekovih pravic in okolja, Katarina Bervar Sternad, direktorica Socialna akademija, Matej Cepin, direktor Študentska svetovalnica, Klemen Peran, direktor Zavod Uvid, Marija Zupanec, direktorica Zveza društev Mladinski center Idrija, Jerca Korče, predsednica Zveza prijateljev mladine Slovenije, Darja Groznik, predsednica Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor sodelujemo, Urška Breznik, direktorica Zavod za svetovanje in organizacijo KONC, socialno podjetje, Janko Pešl Zavod Inštitut za elektronsko participacijo, mag. Simon Delakorda, direktor
[1] PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2023/2836 z dne 12. decembra 2023 o spodbujanju udejstvovanja in učinkovite udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe v procesih oblikovanja javnih politik, dokument dostopen na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202302836
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost – kljub tajnosti postopkov – še posebej odmevajo, če gre za spolni napad na mlajšega otroka, ki je v odnosu do starša ali drugače nadrejenega nemočen in se mu ne zmore upirati in upreti. Odziva se s “klici na pomoč”, ki so zelo različni; če in ko spregovori, je zagotovo že zelo “ranjen”. Če je obdolžen človek, ki so mu tudi poklicno zaupani otroci, je to še huje in skrajno zavržno.
Zato smo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije zelo presenečeni in razočarani nad milostno in skoraj simbolično kaznijo, ki jo je dobil t. i. “jeseniški ravnatelj”. Sprašujemo se, kaj mu je sploh ostalo razen priznanja nagnusnih dejanj nad ubogo komaj 10-letno deklico, ki mu je bila kot očimu zaupana? Kakšne so lahko sploh olajševalne okoliščine poleg neizbežnega priznanja? Kdo razmišlja, kako hude bodo travme ubogega dekleta v bodoče in ali bo lahko še komu zaupalo?
Če je zagrožena kazen od treh do desetih let zapora, zakaj kazen skoraj na spodnjem minimumu? Kakšno sporočilo dajejo družba in njene institucije za vse življenje uničenim otrokom? Je zloraba primerljiva s premoženjskimi delikti? So ljudje, ki so jim zaupane stotine mladih, povsem “navadni ” ljudje? Kakšno sporočilo dobijo njim podrejeni? Je dovolj umik iz javnega življenja in nekaj let za zapahi?
Tudi ob tem kazenskem primeru se nam ponovno zastavlja bistveno vprašanje, kdo zares ščiti nebogljene in prav nič krive otroke? Le kdo?
𝟒𝟎𝟎 𝐝𝐞𝐥 𝐢𝐳 𝟑𝟒 𝐝𝐫ž𝐚𝐯, vse od Paragvaja, Združenih držav Amerike in Kanade do Vietnama, Japonske in Nove Zelandije se je prijavilo na 𝟏𝟔. 𝐏𝐥𝐚𝐤𝐭𝐢𝐯𝐚𝐭. Namen letošnjega natečaja za družbeno odgovorni Tam-Tam mestni plakati je bilo na pozitiven način 𝐨𝐩𝐨𝐠𝐮𝐦𝐢𝐭𝐢 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, 𝐝𝐚 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢𝐣𝐨 𝐨 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐢𝐡 𝐬𝐭𝐢𝐬𝐤𝐚𝐡. Da gre za aktualno in hkrati univerzalno tematiko priča visoko število prijav. Zmagovalni plakat z naslovom VSE JE KUL sta ustvarila Matej Ferlič in Juš Šoltes.
Pri Zveza prijateljev mladine Slovenije – ZPMS in našem socialno varstvenem programu TOM telefonu – 𝐞𝐝𝐢𝐧𝐞𝐦 𝐭𝐞𝐥𝐞𝐟𝐨𝐧𝐮 𝐳𝐚 𝐨𝐭𝐫𝐨𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢𝐤𝐞, smo izredno počaščeni in ponosni, da je letošnji Plaktivat posvečen temam, s katerimi se srečujejo naši otroci in mladostniki, ki se obračajo na TOM telefon. Ponosni smo, da je bilo ustvarjenih res veliko del na to temo in navdušeni smo nad izborom Komisije. Čestitamo vsem sodelujočim, čestitamo finalistom, še posebej pa zmagovalcem natečaja. Uspelo vam je ustvariti plakat, ki gledalca nagovori in spremeni. Uspelo vam je zadeti bistvo in prikazati, da je mladim težko spregovoriti o tem, kar resnično doživljajo v sebi. Hkrati pa plakati močno aktivirajo odgovornost vseh nas, da omogočimo vzdušje ali prostor, v katerem bomo poslušali in tudi slišali. Vabljeni na Plakatno galerijo Figovec, da si plakate ogledate v živo in poiščete svojega zmagovalca.
Izjava predsednika Nacionalne mreže TOM telefona g. dr. Alberta Mrgoleta ob razglasitvi zmagovalcev 16. Plaktivata »Starši današnjega časa so prepričani, da dajejo otrokom vse, kar potrebujejo. Od otrok v zameno pričakujejo, da bodo uspešni v šoli in dejavni pri kakšni interesni dejavnosti. Tako se krog pogovorov v odnosih med starši in otroki odvija na ravni tega, kaj bo kdo opravil, do kdaj, kam bo kdo šel in če je glede opravil še kaj za rešit. Starši ves čas hitijo, vsem se ves čas nekam mudi, ves čas se družinsko življenje odvija v napetosti časovnega pomanjkanja in v smeri dosežkov, ki jih starši pričakujejo od sebe in od otrok. Na površini so vsi uspešni, se imajo dobro, nikomur nič ne manjka, ni potrebe, da bi se kdo pritoževal. Vendar je preveč otrok in odraščajočih, ki so v stiku z veliko pomembnejšimi vsebinami. So v stiski, doživljajo čustva, ki jih ne zmorejo urediti, imajo vprašanja in dileme glede svojega doživljanja, glede svoje podobe, glede svoje vrednosti, srečujejo se s situacijami v medsebojnih odnosih, v katerih so prizadeti in ranjeni, iščejo odgovore na težka življenjska vprašanja. V premnogih družinah starši ne najdejo ne časa ne prostora, da bi dali otrokom možnost za pogovor, da bi pripravili pogoje, kjer bi otroci lahko varno izrazili dogajanje svojega notranjega sveta. Otroci in odraščajoči potrebujejo odrasle, ki so varno zavetišče in varno pristanišče za čustvene viharje njihovega obdobja odraščanja.« Hvala vsem ustvarjalcem, hvala da razmišljate z nami v dobrobit otrok in mladostnikov.
Obveščamo, da smo s pomočjo donatorjev – pravnimi in fizičnimi osebami zbrali 1.339.511,52€ za pomoč žrtvam letošnjih poplav.Do danes smo že razdelili 716.648,93€ finančne pomoči 504 družinam, ki so bile najbolj prizadete. Te družine so dobile potrebno finančno pomoč, ki jim bo pomagala pri obnovi njihovih domov in življenj.
Poleg finančne pomoči smo razdelili 590 družinam tudi približno 17 ton materiala, kar smo ocenili na vrednost 274.626,00€. Material bo pomagal pri obnovi številnih poškodovanih domov in infrastrukture.
V avgustu, oktobru in decembru v času počitnic, smo peljali na oddih 301 otroka iz poplavljenih območij in za to namenili 53.821,93€.
V dogovoru z donatorji smo na poplavljenih območjih pomagali pri organizaciji in praznovanju dedka Mraza ter obdarili več kot 300 otrok.
Ostanek sredstev bomo v letu 2024 porabili za nadaljnje sanacije domov, organizacijo podpornih vsebin za otroke, učitelje ter starše in za letovanja otrok v času počitnic. Hvala, da ste skupaj z nami ENO SRCE®.
Uspešno zbiranje sredstev za pomoč družinam: Zbrali smo 1.339.511,52€ do 13. 11. 2023
Obveščamo, da smo s pomočjo donatorjev – pravnimi in fizičnimi osebami zbrali 1.339.511,52€ za pomoč žrtvam letošnjih poplav.
Do danes smo že razdelili 518.149,23€ finančne pomoči 257 družinam, ki so bile najbolj prizadete. Te družine so dobile potrebno finančno pomoč, ki jim bo pomagala pri obnovi njihovih domov in življenj.
Poleg finančne pomoči smo razdelili 590 družinam tudi približno 17 ton materiala, kar smo ocenili na vrednost 274.626,00 €. Material bo pomagal pri obnovi številnih poškodovanih domov in infrastrukture.
V avgustu in oktobru v času počitnic, smo peljali na oddih 276 otrok in mladostnikov iz poplavljenih območij.
V dogovoru z donatorji bomo na poplavljenih območjih pomagali pri organizaciji in praznovanju dedka Mraza.
Zbrali 744.884 € in razdelili 175.600 € do 28. septembra, kar 196 družinam
Obveščamo, da smo s skupnimi močmi zbrali neverjetnih 802.996,90€ za pomoč žrtvam nedavnih poplav. Vaša podpora je bila ključna, in skupaj smo naredili ogromno razliko v življenjih mnogih ljudi.
Do danes smo že razdelili 301.000€ za pomoč 247 družinam, ki so bile najbolj prizadete. Te družine so zdaj dobile potrebno finančno pomoč, ki jim bo pomagala pri obnovi njihovih domov in življenj.
Poleg finančne pomoči smo razdelili tudi približno 17 ton materiala, kar smo ocenili na vrednost približno 269.928,12€. Ta material bo pomagal pri obnovi številnih poškodovanih domov in infrastrukture.
Ponosni smo tudi na to, da smo razdelili 19.725 litrov JUBOVIH barv za sanacijo domov po poplavah. Ta prispevek bo pomagal pri obnovi notranjih prostorov in omogočil, da se ljudje počutijo bolj udobno in varno v svojih domovih.
Hvala, da ste skupaj z nami ENO💙 SRCE.
Zbrali 744.884 € in razdelili 175.600 € do 28. septembra, kar 196 družinam
Z veseljem vas obveščamo, da smo do 28. septembra 2023 v zbrali 744.884 €, pri čemer smo pomagali kar 196 družinam z vrednostjo 175.600 €!
S svojo velikodušnostjo in srčnostjo smo razdelili in bomo še naprej razdeljevali približno 16 ton materiala, kar ocenjujemo na neverjetnih 215.000,00 € vrednosti. Vaša pomoč nam omogoča, da ljudem v stiski zagotovimo osnovne potrebščine, ki jim olajšajo življenje in omogočajo boljšo prihodnost.
Z vašo podporo bomo še naprej delovali v smeri pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Spremljajte naše dejavnosti in novosti, saj bomo redno poročali o naših dosežkih.
Vaša podpora je bila ključna, in skupaj smo spremenili življenja mnogih ljudi na bolje.
S spoštovanjem, ZPMS – Socialno Humanitarni Program Eno Srce.
Sporočamo, da smo do 20. septembra uspeli zbrati izjemno veliko vsoto za pomoč družinam, ki so bile prizadete v avgustovskih poplavah.
Pomoč družinam po poplavah: Skupaj smo zbrali 727.314 € do 20. septembra!
Do sedaj smo skupaj zbrali osupljivih 727.314 €, ki jih bomo usmerili v pomoč družinam. Od tega zneska smo že razdelili 162.000 € med 181 družin, ki so se znašle v težavnih razmerah.
Ponosno napovedujemo tudi, da ne bomo končali tukaj. Do konca meseca bomo razdelili približno 16 ton materiala, katerega vrednost ocenjujemo na približno 215.000 €. Ta material bo še dodatno olajšal življenje naših družin in prispeval k njihovi boljši kakovosti življenja. Skupaj smo dokazali, da skupnost lahko premika gore in ustvarja pozitivne spremembe.
Nadaljujemo z delom, da bi zagotovili, da vsak cent in vsaka donacija, ki ste ju prispevali, prideta tja, kjer sta najbolj potrebna. Skupaj smo močni, in skupaj gradimo boljše jutro za vse družine, ki so bile prizadete v teh težkih časih.
Ostanite z nami in spremljajte naš napredek ter kako skupaj spreminjamo življenja na bolje.
Pomemben dosežek: Zbrali smo 696.225 €, od tega razdelili 121.000 € za 153 družin
Dragi prijatelji in podporniki,
Z veseljem sporočamo, da smo do 12. septembra zbrali izjemno vsoto 696.225 € za pomoč družinam v stiski. Od tega zbranega zneska smo že razdelili 121.000 € med 153 družin, ki se soočajo s težkimi izzivi.
Pomoč v obliki materiala v teku
Poleg finančne pomoči smo tudi veseli, da lahko sporočimo, da bomo v tem mesecu razdelili približno 15 ton materiala, ki ga ocenjujemo na približno 200.000 €. Ta material bo še dodatno olajšal življenje naših družin in prispeval k njihovi boljši kakovosti življenja.
Hvala vsem, ki ste s svojimi prispevki in podporo omogočili, da dosežemo te izjemne rezultate. Vaša dobrota in solidarnost nista le spremenili življenj posameznikov, temveč sta ustvarila tudi pozitiven val, ki bo segel daleč v prihodnost.
Spremljajte nas za nadaljnje novice in posodobitve, saj bomo kmalu objavili podrobnosti o razdelitvi materiala in naših prihodnjih prizadevanjih za skupnost.
Z veseljem sporočamo, da smo do 30. avgusta 2023 uspeli doseči izjemne rezultate na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Skupaj z vašo velikodušno pomočjo, tako podjetij kot posameznikov, smo zbrali neverjetnih 650.648,28 €, od tega smo že porabili 84.800 € za pomoč kar 114 družinam v stiski.
Naša skupna moč je omogočila razdelitev 3 ton hrane, vode, materialov za otroke, čistil in šolskih potrebščin. Z vašo podporo smo dokazali, da skupaj zmoremo narediti veliko razliko v življenjih tistih, ki potrebujejo našo pomoč.
Ključni trenutki so še pred nami, saj se bodo družine, ki smo jim pomagali, šele, ko posušijo svoje prostore in vidijo dejansko stanje, zavedle, kaj točno potrebujejo. In takrat jim bomo še vedno stali ob strani, saj na te ljudi ne smemo pozabiti.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
“