Z velikim ponosom in občudovanjem čestitamovsem zmagovalcem letošnjega natečaja Evropa v šoli! Otroci in mladi so nas znova navdušili s svojo ustvarjalnostjo, globino razmisleka in izvirnostjo v kar šestih ustvarjalnih kategorijah:✍️ literarna, 🎨 likovna, 💻 spletna, 📸 fotografska, 🎬 video in 🎭 ustvarjalna .
Vsako delo nosi svojo zgodbo in razmislek o digitalnem svetu – o njegovih priložnostih in pasteh. Hvaležni smo, da so mladi ustvarjalci z nami delili svoj pogled na digitalno državljanstvo, ki je danes tako pomembna, a tudi zahtevna tema.
Letos je sodelovalo nekoliko manj kot 100 šol, kar je manj kot pretekla leta. Tema je bila zahtevna. Morda manj oprijemljiva za ustvarjanje, a nič manj aktualna, pomembna in vredna našega skupnega razmisleka o modrosti, odgovornosti in varnosti v digitalnem svetu.
Iskrena hvala vsem mentorjem, ki ste z odprtostjo in predanostjo spodbujali razmišljanje mladih. Hvala šolskim in regijskim koordinatorjem, ki ste omogočili sodelovanje učencev. In hvala strokovni komisiji, ki je z veliko pozornostjo in spoštovanjem pregledala vsa prispela dela.
Vaš trud in srce, vložena v ta program, soustvarjata generacije otrok in mladih, ki zmorejo kritično, sočutno in odgovorno stopati v digitalni svet. Hvala vsem skupaj.
EVROPA V ŠOLI 2024 / 2025 DIGITALNO DRŽAVLJANSTVO ČAROVNIJA NA DLANI, NAJ TE VODI MODROST, KO BRSKAŠ PO STRANI
LIKOVNI NATEČAJ VRTCI 1. mesto, Lara Erman, Mrežimo strpen govor, Vrtec pri OŠ Milana Majcna, Šentjanž 2. mesto, Iva Hobić, Samo en klik za premik, Vrtec VVE pri OŠ Stari trg ob Kolpi 3. mesto, Matias Frankovič, Digitalni priklop in odklop, Vrtec Levček pri OŠ Podbočje
OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE PRVA TRIADA 1. mesto, Ema Hrovatin, Heker na preži – uporabi močno geslo, OŠ Stari trg ob Kolpi 2. mesto, Mia Šuklje, Drsam po spominih, tiste najlepše izdelamo za album, OŠ Metlika 3. mesto, Oliver Divjak, Ali postajamo roboti!, OŠ XIV. Divizije Senovo
DRUGA TRIADA 1. mesto, Neja Čadonič, S filtrom ali brez?, OŠ Vinica 2. mesto, Aylin Mešinović, Ali v moji tablici živi nevarni zmaj, OŠ Mirana Jarca Črnomelj 3. mesto, Tjaša Bele Pavlič, Mračna čustva, OŠ Šentjernej
TRETJA TRIADA 1. mesto, Julia Nožak Marinka, »Sama«, II. OŠ Celje 2. mesto, Julija Farčnik, Dotik brez izhoda, I. OŠ Celje 3. mesto, Manca Hočevar, Smrtonosno zvonjenje, OŠ Krmelj
SREDNJA ŠOLA 1. mesto, Brina Papič, Digitalno državljanstvo, Gimnazija Novo mesto 2. mesto, Nika Novak, Zelena luč – korak naprej, Gimnazija Novo mesto 3. mesto, Vasja Zupanc, Družbeni standardi, Ekonomska gimnazija in srednja šola, Radovljica
POSEBNI PROGRAM Roberta Hudak, Svet v digitalnem objemu, PPVI 6, OŠ Milke Šobar-Nataše Danijel Kunšek, Ne nasilne igrice, OŠ NIS dr. Mihajla Rostoharja Krško Maša Pucelj, Čarovnija na dlani – pamet v glavi, SC Višnja Gora Jernej Kočevar, Gledamo risanko, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Anisa Sertolli, Igramo se brez računalnika, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško
LITERARNI NATEČAJ OSNOVNA ŠOLA PRVA TRIADA 1. mesto, Emir Mešanovič, Preveč telefona, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece 2. mesto, Stela Vrtačnik, Izgubljena tablica, OŠ Venclja Perka Domžale 3. mesto, Mark Pirec, Svet brez telefonov in računalnikov, OŠ Andraž nad Polzelo
DRUGA TRIADA 1. mesto, Mia Nemanič, Pravi svet je okoli nas, OŠ Metlika 2. mesto, Lea Saje, Izgubljena v digitalnem svetu, OŠ Frana Metelka Škocjan 3. mesto, Sofija Veber, Skupaj zmoreva, OŠ Polzela
TRETJA TRIADA 1. mesto, Ajda Čremožnik, Svoboda v kletkah, OŠ Polzela 2. mesto, Marija Furman, Drugačen, a lep, OŠ Žetale 3. mesto, Zala Puhek, Tehnologija, naše orodje, naš gospodar, OŠ komandanta Staneta Dragatuš
SREDNJA ŠOLA 1. mesto, Karmen Zaletelj, Chat GPT-pesem, Gimnazija Novo mesto 2. mesto, Kim Grešak, »To bo vaša prihodnost.« Nam pravijo, Gimnazija in SŠ Rudolfa Maistra Kamnik 3. mesto, Lara Potrč, Datoteka 207, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor
FOTOGRAFSKI NATEČAJ TRETJA TRIADA 1. mesto, Vid Lamovšek, Zakaj skrivaš svoj pravi obraz?, OŠ Tončke Čeč Trbovlje 2. mesto, Rubi Kastelic, Ujeto v matrici , OŠ Tončke Čeč Trbovlje 3. mesto, Nina Miklič, Digitalne verige, OŠ Polzela
SREDNJA ŠOLA 1. mesto, Patricija Kokove, Infuzija, Ekonomska šola Novo mesto 2. mesto, Aljana Anuška Gramc, Maska zaslona, Gimnazija Ptuj 3. mesto, Ana Brinec, Strahovi spleta, Gimnazija Novo mesto
VIDEO NATEČAJ TRETJA TRIADA IN SREDNJA ŠOLA 1. mesto, Špela Štrumbelj in Alen Joldić, V mreži, Gimnazija in SŠ Rudolfa Maistra Kamnik 2. mesto, Pinija Ljubi in Ida Sluga, Digitalno državljanstvo, OŠ Brestanica 3. mesto, Valentina Arh in Sara Iljaš, Starši pazite kaj delate, OŠ Artiče
USTVARJALNI NATEČAJ OSNOVNA ŠOLA IN SREDNJA ŠOLA 1. mesto, Miha Gebič, Računalniki in kače, niso za igrače, OŠ Stari trg pri Kolpi 2. mesto, Gabrijel Hren, Nevarnost, EGSŠ Radovljica 3. mesto, Leila Zupanc, Error, EGSŠ Radovljica
SPLETNI NATEČAJ TRETJA TRIADA 1. mesto, ekipa Digitalna generacija: Rok Simić, Vili Zakrajšek, Saš Slokan in Tim Ribič Koražija, OŠ Litija 2. mesto, ekipa Postani moder digitalni državljan, Tilen Volker, Elhame Bajrami, Olta Hoti, Gašper Potočnik, Matic Čuk Mikeln in Žiga Kadiš, OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem
Nekaj utrinkov z likovnega natečaja
PRVA TRIADA, 1. mesto, Ema Hrovatin, Heker na preži – uporabi močno geslo, OŠ Stari trg ob Kolpi
TRETJA TRIADA, 1. mesto, Julia Nožak Marinka, »Sama«, II. OŠ Celje
TRETJA TRIADA, 3. mesto, Manca Hočevar, Smrtonosno zvonjenje, OŠ Krmelj
Mladi razmišljajo odgovorno – rezultati naše ankete ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 24. aprila, je znova povezal številne posameznike, organizacije in ustanove z jasnim ciljem: zmanjšanje količin odpadne hrane in spodbujanje odgovornega odnosa do nje. Letos smo pod okriljem kampanje »Hranozavest nas povezuje« tudi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije prispevali svoj delček k skupnemu cilju.
V preteklih dneh smo izvedli spletno anketno raziskavo z naslovom »Nisem kanta za smeti, a tudi hrana ni!«, s katero smo želeli izvedeti, kako posamezniki – zlasti mladi – razmišljajo o hrani, obrokih in ravnanju z ostanki hrane. Anketa je bila del našega širšega ozaveščevalnega programa, ki se letos še posebej osredotoča na pomen izobraževanja in vsakodnevnih navad.
📊 Rezultati ankete
Odzivi na našo ozaveščevalno anketo kažejo visoko stopnjo zavedanja in pripravljenosti za odgovorno ravnanje s hrano:
96 % sodelujočih si naloži le toliko hrane, kot vedo, da bodo pojedli – ali pa jo vedno poskušajo pojesti do konca.
95 % načrtuje obroke premišljeno, s čimer preprečujejo nepotrebne presežke.
78 % ostanke hrane doma shrani in jih porabi kasneje ali v drugih jedeh.
87 % hrane skoraj nikoli ne zavrže.
99 % v restavracijah prosi za zavitek za domov, če česa ne morejo pojesti.
99 % meni, da je problem zavržene hrane zelo resen.
97 % jih poudarja pomen izobraževanja o tej temi.
Le manjšina – okrog 4 do 13 % – še vedno ravna nepremišljeno: ali naložijo preveč hrane, ali jo pogosteje zavržejo. Prav ti odgovori kažejo, zakaj so ozaveščevalne aktivnosti še vedno potrebne in dragocene.
💬 Kaj smo se naučili?
Rezultati naše ankete so spodbudni. Mladi (in ostali anketirani) dokazujejo, da jim ni vseeno – ne za hrano, ne za okolje. Večina se zaveda pomena načrtovanja, trajnostnih navad in premišljenega ravnanja s prehranskimi viri. Prav to je srž »hranozavesti« – zavestnega odnosa do hrane, ki vključuje skrb, odgovornost in spoštovanje do virov, narave in soljudi.
Obenem nas rezultati opominjajo, da je delo še vedno pred nami. Preoblikovanje navad se ne zgodi čez noč. Zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z ozaveščevalnimi programi, v katerih bomo nagovarjali tako mlade kot širšo javnost, predvsem pa spodbujali konkretne, vsakdanje spremembe.
Skupaj gradimo hranozavest
V sodelovanju z Etri skupino in Mini tovarno smo letos ob dnevu brez zavržene hrane podprli tudi razstavo v okviru Pokušine pod strehco, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z izzivi vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov. Z Lidlom Slovenija pa smo pripravili posebno ozaveščevalno aktivnost, ki nagovarja javnost k razmisleku o lastnem odnosu do hrane.
Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi – z vsakim premišljenim obrokom, vsakim shranjenim ostankom in vsako izrečeno besedo podpore – zmanjšamo količine zavržene hrane in zgradimo bolj pravičen in trajnosten svet.
Ko spoštuješ hrano, spoštuješ življenje. Naj nas to povezuje.
Začela se je humanitarna akcija Pomežik soncu® – Tudi letos bo nasmejana punčka osvajala Slovenijo.
Od leta 1954, ko je ZPMS s svojimi zvezami in društvi začela organizirati letovanja in aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, smo na počitnice peljali že več kot 300.000 otrok in mladostnikov. Vsaka številka nosi svojo zgodbo – zgodbo otroškega nasmeha, novih prijateljstev, prvih morskih dogodivščin, osvojenih hribov in dragocenih doživetij, ki ostanejo v srcu za vedno.
Podobapunčke Pomežik soncu®
Ilustracija z iskrivimi očmi, soncem v laseh in širokim nasmehom, ki razkriva zobke z zobnim aparatom, že na prvi pogled prikliče občutek veselja. Njene oči, uokvirjene z velikimi rožnatimi očali, dodajo pridih igrivosti, medtem ko domišljijski oblak nad njeno glavo pripoveduje zgodbo poletnih doživetij – polnem mivke, školjk, žog, rib, metuljev, sončnikov in pustolovske obutve.
To prikupno, nasmejano punčko, s svojimi počitniškimi sanjami, je ustvarila ilustratorka Jana Fak. Njena podoba je postala simbol poletja, veselja in otroških doživetij, ki jih omogoča program Pomežik soncu®. Ilustracija ponazarja prav tisto, kar program želi otrokom podariti – brezskrbne počitnice za vse.
Pomežik soncu® je program Zveze prijateljev mladine Slovenije, s katerim omogočamo nepozabne in brezplačne počitnice otrokom iz socialno manj spodbudnih okolij.
Zbrana sredstva vsako leto razdelimo med 24 naših organizatorjev in izvajalcev letovanj. Otroci lahko 7 ali 10 dnevne počitnice preživljajo v 15 počitniških domovih oz. naseljih v Sloveniji in na Hrvaškem (višinska letovišča v Sloveniji: Pohorje, Zgornje Gorje pri Bledu, Trenta, Kranjska Gora in Tabor Mojca v Dolenjskih Toplicah; letovišča ob slovenski obali: Pacug pri Portorožu in Piran; letovišča ob hrvaški obali: Savudrija, Umag, Novigrad, Zambratija, Špadiči pri Poreču, Poreč, Baška na otoku Krk in Nerezine na otoku Lošinj).
Če bi domišljija te punčke imela glas …
Če bi punčka iz ilustracije znala govoriti, bi verjetno pripovedovala zgodbice z glasom Žana Papiča – iskrivo, zabavno in srčno. Zato ni naključje, da je prav on ambasador programa Pomežik soncu®.
Ambasador programa Pomežik soncu® 2025 – Žan Papič Letos se nam je pridružil tudi priljubljeni komik, voditelj in podkaster Žan Papič. »Smeh in igra sta univerzalni zdravili – vesel sem, da lahko pomagam programu, ki otrokom omogoča brezskrbne počitnice, polne lepih spominov,« je povedal Žan, ki s svojo avtentičnostjo in humorjem že leta navdušuje občinstvo po Sloveniji.
Hvala, Slovenija!
»Naj nas letos znova spomni nasmejana punčka – s svojo radovednostjo in sanjavim oblakom poletnih dogodivščin – zakaj je vsak prispevek za otroške počitnice tako pomemben,« pove Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, in doda: »Letošnje letovanje bo za nekatere otroke in mladostnike verjetno največje darilo, ki jim ga bomo omogočili. Vesela sem in hvaležna, da podjetja in fizične osebe vedno znova prisluhnejo potrebam programa Pomežik soncu®. Na tem mestu se iz srca zahvaljujem prav vsem, ki prispevate k temu, da lahko podarimo brezskrbne počitnice.«
Rock mulčki za mulčke – koncert za Pomežik soncu®
Program bodo podprli tudi Rock mulčki iz OŠ Nove Jarše z gosti pod vodstvom Emirja Juršiča, ki bodo v torek, 11. junija ob 19.45 na Kongresnem trgu v Ljubljani izvedli dobrodelni koncert »Rock mulčki za mulčke«. Vstop je prost, vabljeni.
O programu Pomežik soncu®
Otrokom počitniška letovanja z Zvezo prijateljev mladine Slovenije predstavljajo nepozabno doživetje. Programi so zasnovani tako, da delujejo preventivno in spodbujajo pozitivne vrednote pri otrocih in mladih. Posamezno letovanje vodi pedagoški vodja, skupine otrok pa usposobljeni vzgojitelji. Za pedagoške vodje letovanj in vzgojitelje ZPMS organizira dvakrat letno obvezna strokovna izobraževanja na izbrane teme. Športni program z učenjem plavanja poteka pod okriljem plavalnih učiteljev in športnih animatorjev. Vzgojitelji pa poskrbijo tudi za pester družabni program (delavnice, plesni večeri, igre). Naj povemo, da vsi otroci pri ZPMS letujejo po načelu inkluzivnosti – z oblikovanjem mešanih skupin otrok na letovanju želimo zmanjšati socialno izključenost otrok iz socialno manj spodbudnih okolij in tudi otrok s posebnimi potrebami. Tako skupaj letujejo otroci, ki so na letovanju samoplačniško; otroci, ki letujejo brezplačno; otroci, ki imajo zdravstvena letovanja in otroci s posebnimi potrebami s spremljevalci.
Vsako leto organizatorji naredijo evalvacijo letovanj skupaj z otroci. Večina vprašanih otrok odgovarja, da so jim všeč vzgojitelji in dobra hrana. Lansko leto pa so izstopale tudi pohvale o različnih športnih in zabavnih aktivnostih za otroke, kot so kopanje, skakanje v vodo, zanimive delavnice, zabavni večeri, izleti … najbolj pa jih je veselilo druženje s prijatelji, sovrstniki in tudi spoznavanje otrok iz različnih okolij in celo iz drugih držav. Veliko je bilo tudi takih, ki bi radi naslednje leto zopet letovali z nami.
Kako lahko pomagate?
Kot fizična oseba lahko program podprete z nakazilom na spodnje podatke ali s poslanim SMS sporočilom POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919.
Kot pravna oseba lahko program podprete z nakazilom: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0284 3026 4738 885 Sklic: SI00 245012
Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane tudi letos pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem nastajanja odpadne hrane. Glavnina dogajanja, letos pod sloganom »Hranozavest nas povezuje«, je načrtovana za 24. april, ko uradno obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane, sicer pa je ves april posvečen ozaveščanju o odgovornem ravnanju s hrano za čim manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog.
Zaradi lakote in podhranjenosti na svetu trpi več kot 700 milijonov ljudi, a kljub temu se zavrže približno 13 % hrane v dobavni verigi po spravilu pridelkov pred maloprodajno fazo. Dodatnih 19 % hrane se zavrže v gospodinjstvih, prehranskih storitvah in v maloprodaji[1]. Po podatkih statističnega urada iz leta 2023 povprečni Slovenec na leto zavrže okoli 78 kg hrane[2]. Z ozaveščanjem ljudi, spremembo družbenega odnosa do hrane ter aktivnim sodelovanjem politike in gospodarstva lahko količine odpadne hrane zajezimo. Zato je Vlada RS 24. april na pobudo Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Etri skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM leta 2023 razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane ter aktivno pristopila k ozaveščanju o tem globalnem izzivu.
Na slovenski dan brez zavržene hrane pobudniki pripravljajo številne aktivnosti za ozaveščanje javnosti o posledicah odpadne hrane
Letošnji dan brez zavržene hrane bodo partnerji obeležili s kampanjo »Hranozavest nas povezuje«. S tem nadaljujejo utrjevanje besede hranozavest, ki so jo ob tem dnevu uvedli lani. Hranozavest poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog, s čimer nagovarja k preudarnemu in trajnostnemu ravnanju s hrano. Dolgoročni cilj je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika, kar bi botrovalo vpeljavi izraza v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Partnerji slovenskega dneva brez zavržene hrane verjamejo, da izraz »hranozavest« nazorno izpostavlja pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano, ozaveščeno prehranjevanje ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri.
Lidl Slovenija z dolgoletnimi prizadevanji za manj odpadne hrane
Med številne dosežke na področju preprečevanja nastajanja odpadne hrane v podjetju prištevajo donacije viškovhrane iz trgovin in logističnega centra humanitarnim organizacijam, podporo Mini tovarni, inovativnemu konceptu predelovalnega obrata za predelavo presežne hrane, ter izvedbo projekta Hrana ni za tjavendan, s katerim v partnerstvu s programom Ekošola ozaveščajo o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane. V podjetju imajo vzpostavljeno tudi optimizirano naročanje, ki omogoča zelo natančen izračun količin in optimizacijo morebitnih presežkov živil, odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja, in rotacijo živil, pri čemer izdelke na police zlagajo tako, da so v ospredje postavljeni tisti s krajšim rokom trajanja.
»V Lidlu Slovenija smo si do leta 2030 zadali strateški cilj za polovico zmanjšati količine odpadne hrane, zato neprestano nadgrajujemo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane. Vseskozi tudi krepimo ozaveščenost javnosti. Med drugim skupaj s partnerji krepimo poznavanje izraza ‘hranozavest’ kot enotnega poimenovanja za ozaveščen odnos do hrane,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Posvet za vse, ki želijo zmanjšati količine odpadne hrane, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo na ta dan skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in Ekologi brez meja organiziralo celodnevni posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« v Centru Rog. Med številnimi aktivnostmi bo beseda tekla o doniranju hrane in prerazporejanju donirane hrane, podeljena bodo priznanja za donatorje in organizacije, ki prerazporejajo donirano hrano. Ekologi brez meja bodo predstavili njihov projekt Krožnik 12.3. Med številnimi aktivnostmi bo MOPE predstavilo rezultate sortirne analize bioloških odpadkov jesen/zima 2024/25, hkrati pa bodo pozvali državljane k sedemdnevnemu vodenju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane na dnevniki.samo1planet.si v obdobju med 23. aprilom in 23. majem 2025. MOPE bo razglasil tudi zmagovalce natečaja Stran pa ne bomo metal’, ki je potekal v sodelovanju s programom Ekošola. Na temo zmanjševanja odpadne hrane pa sicer program Ekošola in Lidl Slovenija že 11. leto izvajata projekt Hrana ni za tjavendan – letos v njem sodeluje že več kot 300 vrtcev in šol. Program Ekošola bo za njih pripravil predloge raznolikih aktivnosti obeležitve slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki bodo namenjene ozaveščanju in izobraževanju o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane.
»Namen slovenskega dne brez zavržene hrane je ozaveščanje širše javnosti o vzrokih in posledicah odpadne hrane. Želja je tudi navdihniti slehernega posameznika, da v svojem prehranjevalnem obnašanju pozorno spremlja in preprečuje nastajanje odpadne hrane kot tudi vzpodbujati verigo preskrbe s hrano, da s skupnimi močmi pristopijo k ukrepanju za manj odpadne hrane. V obdobju izobilja se s hrano ravna premalo odgovorno. Ukrepanje za preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane lahko poveča prehransko varnost, prihranek velikih količin ton emisij toplogrednih plinov na leto, sprostila bi se kmetijska zemljišča in zmanjšale gospodarske izgube. Pri tem je bistvenega pomena, da veriga preskrbe s hrano skupaj naslavlja preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane, saj se tako ne kopiči presežkov in odpadne hrane v samo enem ali dveh členih verige. Zato je pomembno sodelovanje vseh deležnikov. V novem zakonu o hrani zato naslavljamo prerazporejanje donirane hrane in certificiranje za manj izgub hrane in odpadne hrane,« je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
»Dejstvo, da v Sloveniji kar polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, kaže, kako ključno je, da na tem področju ukrepamo. Da lahko pripravimo učinkovite ukrepe, potrebujemo kakovostne podatke, ki jih pridobivamo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Na eni strani s sortirno analizo bioloških odpadkov ugotavljamo delež užitnega in neužitnega dela odpadne hrane v rjavih zabojnikih, na drugi strani pa gospodinjstva spodbujamo k izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Na ta način posamezniki že med samim vodenjem dnevnikov občutijo, da imajo sami pomemben vpliv na količine hrane, ki konča v smeteh. To je enako dragoceno kot pridobljeni podatki in dejansko vpliva na spremembo navad,« je povedal državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. »Seveda pa gospodinjstva predstavljajo le en del prehranske verige. Zato še posebej cenimo prizadevanja vseh partnerjev v gostinstvu, izobraževanju, trgovini in drugih sektorjih, ki s svojimi ukrepi prav tako prispevajo k zmanjševanju odpadne hrane. Verjamemo, da s skupnimi prizadevanji, odgovornim ravnanjem ter krepitvijo hranozavesti pri vsakem posamezniku lahko prispevamo k varovanju virov in s tem bolj trajnostni prihodnosti,« je še dodal.
Z Mini tovarno o vzpostavitvi trajnostnih prehranskih sistemov
Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije bomo dan obeležili s analizo spletne ozaveščevalne ankete »Nisem kanta za smeti, a tudi hrana ni«, Etri skupina z Mini tovarno pa bo v Pokušini pod strehco pripravila razstavo na temo aktualnih družbenih vprašanj in izzivov, povezanih z vzpostavitvijo trajnostnih prehranskih sistemov. Obenem pa na dan brez zavržene hrane tudi skupaj z Lidlom Slovenija pripravljajo prav posebno ozaveščevalno aktivnost. TAM-TAM bo s svojimi plakatnimi mesti podprl kampanjo in poskrbel, da se bo sporočilo hranozavesti razširilo po vsej Sloveniji.
Zelo smo veseli, da so vsi trije dobrodelni modeli copat CopArt, ki nosijo močna sporočila slovenske tradicije, umetnosti in trajnostne naravnanosti, prejeli dovoljenje za uporabo nacionalne znamke I feel Slovenia. Ta prestižna oznaka dodatno potrjuje njihovo kakovost, izjemno oblikovno vrednost in močno povezanost s slovensko identiteto.
CopArt je edinstven projekt, ki povezuje umetnost, dobrodelnost in trajnostno proizvodnjo. Trije različni modeli copat so nastali v sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi oblikovalci in nosijo pomembna sporočila:
Copati s človeško ribico, kolekcija 2022 je delo oblikovalke Urše Drofenikin simbolizira odpornost, prilagodljivost ter izjemne notranje sposobnosti posameznika. Sredstva od prodaje so namenjena za Sapramiškin sklad.
Copati s podobo Srečka Kosovela, kolekcija 2023, ki jih je oblikoval Žare Kerin, nosijo sporočilo iskanja lepote, svobode in kulturnih vrednot. Z nakupom pomagajo mladim iz manj vzpodbudnih okolij razvijati glasbene talente. Sredstva se zbirajo za sklad »Glasbenik sem«.
Copate z zlato čebeloje leta 2024 zasnoval Oskar Kogoj, ponazarjajo marljivost, uspeh in duhovno bogastvo. Zlata čebela, simbol slovenske tradicije, je sporočilo vztrajnosti in pozitivne energije. Sredstva od prodaje so namenjene Adinemu štipendijskemu skladu.
Vsi copati so ročno izdelani v podjetju Brodi iz Tržiča, ki že več generacij ohranja tradicijo slovenske obutvene obrti. Uporabljeni so izključno trajnostni, reciklabilni materiali, ki zagotavljajo udobje, zdravju prijazno uporabo in dolgo življenjsko dobo.
Dovoljenje za uporabo znaka I feel Slovenia potrjuje, da projekt CopArt predstavlja pristno zgodbo slovenskega znanja, umetnosti in solidarnosti. Gre za več kot le copate – CopArt so poklon naši naravni in kulturni dediščini, hkrati pa izraz srčnosti in skupne prihodnosti.
Pred petimi leti smo si partnerji – Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM-TAM,Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zadruga Allium – skupnost ETRI – zadali strateški cilj uvedbe vseslovenskega dneva brez odpadne hrane, ki izpostavlja pomen ozaveščenega in preudarnega ravnanja s hrano ter spodbuja razmislek o tem, da lahko z ravnanjem vsakega od nas pripomoremo k temu, da je odpadne hrane čim manj. Za dosego tega cilja in za obeležitev dneva brez odpadne hrane smo v preteklih letih izvajali številne aktivnosti, s katerimi smo spodbujali k zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane, predstavili številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, in ozaveščali o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.
Skupaj s partnerji kampanje Zbudi svojo hranozavest, katere pobudnik je Lidl Slovenija, tudi pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije nadaljujemo s kampanjo o odgovornem in preudarnejšem ravnanju s hrano.
Naša skupna vizija je družba, ki bo hrano cenila, z njo ravnala spoštljivo in jo čim manj metala proč.
V okviru kampanje smo pri ZPMS pripravili kratko anketo, s katero želimo izvedeti, kako vi gledate na hrano, prehranske navade in zavržke. Veseli bomo vašega sodelovanja – vsak vaš odgovor prispeva k skupni sliki in nas vse skupaj korak bližje pripelje k boljhranozavestni družbi.
**
ANKETA: Pomembno vprašanje za vsakogar: Kakšen je tvoj odnos do hrane? Vsak grižljaj šteje – ne le za naše zdravje, ampak tudi za naš planet. V svetu, kjer se vsak dan zavrže ogromno hrane, želimo skupaj z vami razmisliti, kako ravnamo s hrano doma, v restavracijah in pri vsakodnevnih odločitvah. Zato smo pripravili kratko in anonimno anketo, ki nam bo pomagala bolje razumeti, kako Slovenci razmišljamo o hrani in njenem zavržku. Vzemi si minuto časa in izpolni anketo – tvoj odgovor šteje! Skupaj lahko naredimo pomemben korak k bolj trajnostnemu ravnanju s hrano. Hvala, ker ti ni vseeno.
Nedavna raziskava, ki jo je izvedla raziskovalna hiša Mediana, je pokazala jasno podporo javnosti k omejevanju uporabe mobilnih telefonov v šolskem okolju. Kar 91 % vprašanih (anketiranih je bilo 520 polnoletnih oseb) je odgovorilo, da podpirajo prepoved ali omejeno rabo telefonov v šolah. Med njimi je kar 98 % starejših od 55 let izrazilo soglasno podporo. Nekaj manj podpore je pri mlajših odraslih (18–24 let), a še vedno dve tretjini anketirancev zagovarjata omejitve.
Ti podatki potrjujejo, da javnost prepoznava pomen okolja, ki spodbuja pristno komunikacijo in kakovostne odnose med otroki in mladostniki. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije tovrstne ugotovitve pozdravljamo kot pomemben korak v smeri ustvarjanja varnega in spodbudnega šolskega okolja, kjer se otrokom omogoča razvoj brez nepotrebnih digitalnih motilcev.
Kot aktivni podporniki pobude in peticije Odklopi.net, ki si prizadeva za uravnoteženo uporabo digitalnih naprav v vsakdanjem življenju otrok in mladih, v ZPMS verjamemo, da je družbeni dialog o tem, kdaj in kako uporabljati tehnologijo, ključen. Ravno zato smo se v začetku marca srečali tudi z državnim sekretarjem dr. Vinkom Logajem na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Namen srečanja je bil izmenjava stališč in podpora oblikovanju smernic za šole, ki bodo šolskim kolektivom v pomoč pri uvajanju pravil glede uporabe telefonov v šolskem času.
Veseli nas, da so na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje prepoznali pomembnost te teme in izrazili naklonjenost iskanju ustreznih, strokovno utemeljenih in za šole uporabnih rešitev. Naš cilj je jasen: ustvariti otrokom prijazno šolsko okolje, kjer digitalna tehnologija ne bo prevladala nad odnosi, igro, učenjem in čustvenim doživljanjem vsakdanjika.
Prek programov, ki jih izvajamo po vsej Sloveniji, si prizadevamo za digitalno pismenost, krepitev odnosov in dobro počutje otrok, hkrati pa ne zanemarjamo pomena odmika od zaslonov. Skupaj z več kot 109 članicami si želimo, da bi vsaka šola, vsak razred in vsaka družina imeli možnost ustvariti prostore brez digitalnih motenj, kjer lahko prevladajo radovednost, sočutje in povezovanje.
Skupaj smo prijatelji mladih.
O anketi
Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana d.o.o. Spletno anketiranje, CAWI Čas anketiranja: 31.3. – 4.4.2025 N=520, polnoletni prebivalci Slovenije, populacija je po spolu, starosti, regiji in izobrazbi reprezentativna za Slovenijo
Včeraj zvečer je na malem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana potekal prav poseben dogodek – dobrodelni koncert priljubljenega kantavtorja Iztoka Mlakarja.
Karte za koncert so bile razprodane v izjemno hitrem času – vsega v treh minutah.
Obiskovalce je ob prihodu pričakala pogostitev, ki so jo pripravili pri Vivo Catering, nato pa smo se potopili v večer poln humorja, satire in topline, ki jih ponujajo Mlakarjeve pesmi.
Iztok Mlakar je znan po svojih izvirnih besedilih v primorščini in edinstveni sposobnosti, da skozi hudomušne zgodbe in like z ulice prikaže globlja družbena sporočila. Njegova glasba, prežeta z vplivi šansona, kabareja in ljudske tradicije, že desetletja navdušuje vse generacije poslušalcev.
Dobrodelni večer je bil več kot le koncert, bilo je doživetje in opomnik na moč glasbe, ki povezuje.
Sapramiškin sklad je v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana leta 2016 ustanovila Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), namenjen pa je pomoči otrokom s posebnimi potrebami in otrokom po hudih boleznih ali poškodbah. S pridobljenimi sredstvi ZPMS pomaga otrokom in družinam iz socialno manj vzpodbudnih okolij pri nudenju psihosocialne pomoči, plačilu fizioterapij in drugih specialnih terapij in plačilu zdravstvenih in drugih pripomočkov.
Otroci o šolskem sistemu: Ali nas šola pripravlja na življenje ali le na teste?
Danes je v Državnem zboru RS potekalo 35. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, kjer so otroci povedali, kaj v šolskem sistemu ne deluje in kaj si želijo spremeniti. 116 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, skupaj s 24 otroki novinarji in 44 spremljevalci, je jasno povedalo: šolski sistem je tog, zastarel in pogosto slep za resnične potrebe otrok.
Dogodek je otvorila Livia Zara iz Posavja, predsednica Otroškega parlamenta, uvodoma sta mlade udeležence nagovorili predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
Livia Zara: »V veliko čast mi je, da sem lahko letos ponovno sodelovala na tem dogodku. Prepričana sem, da je letošnja tema Šolski sistem izredno pomembna tema za vse učence, pa ne le učence, tudi za dijake in druge. Mladi imamo veliko zamisli in idej, ki jih želimo predstaviti odraslim. Na primer, kako si predstavljamo bolj zanimiv pouk ali odnose med učenci in učitelji. Zato se mi zdi zelo pomembno, da so dobre zamisli in predlogi slišani, da smo mi zares slišani.«
mag. Urška Klakočar Zupančič: »Dobrodošli tudi letos v Državnem zboru. Tema, ki ste si jo izbrali za razpravo, je gotovo med tistimi najpomembnejšimi na vaši poti v odraščanje. Šolski sistem mora biti trdna podlaga, ki vam vsem in vsakemu posamezniku omogoča trdne temelje, na podlagi katerih lahko razvijate svoje potenciale. Šolski sistem, po mojem trdnem prepričanju, tudi ne more biti reduciran le na polnjenje mladih možganov z informacijami in podatki. Zato šolskega sistema ne moremo urejati samo odrasli, saj ste prav vi tisti, ki najbolj občutite vse dobre in slabe plati delovanja sistema. Kot predsednica Državnega zbora bom naredila vse, kar je v moji moči in pristojnosti, da bodo tudi vaše letošnje razprave in sklepi v tem visokem domu slišane in upoštevane. Verjamem tudi, da sem te besede izrekla tudi v imenu vseh mojih kolegic in kolegov poslancev.”
Zaključila pa je z besedami:»Svet, v katerega boste vstopili, ko boste zapustili šolske klopi, je precej raznolik, zato bi si želela, da bi bil šolski sistem tak, da bi vas na življenje čim bolje pripravil. V svetu je polno krivic. Svet ni pravičen. Ljudje, otroci živijo v revščini, v vojni … Zato mora biti šola – šola za življenje. Vem, da so ocene pomembne, ampak niso bolj pomembne kot vaš občutek do sočloveka. Če boste vi stopili na pot odraslosti z zavedanjem, da je svet okoli vas pomemben, potem ste se naučili vse. Bodite boljši, kot smo bili mi, naredite ta svet boljši. Ker vi ste naša prihodnost.«
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je v uvodnem nagovoru poudarila pomen programa Otroški parlamenti® kot dragoceno priložnost za udejanjanje glasov otrok v demokratični družbi. Spomnila je na lanskoletno temo duševnega zdravja otrok in mladih ter odgovore državnih institucij na predloge otrok, obenem pa opozorila, da se mnogi programi za podporo že izvajajo, a so premalo prepoznavni. Izpostavila je pomen šole kot ključnega okolja mladih in poudarila, da je letošnja tema “Šolski sistem” lahko nadaljevanje razprav o duševnem zdravju, saj je šola pogosto vir stisk otrok. Udeležence je spodbudila k razpravi o štirih izbranih podtemah, ki bodo prispevale k oblikovanju skupnih ugotovitev in predlogov. Vsem zbranim je namenila tudi nekaj besed na temo uporabe telefonov: »Rada bi vas tudi pozvala, da razmišljate o pametnih tehnologijah – o telefonih, brez katerih skorajda ne znamo več živeti. Že lani je bil eden od vaših predlogov: odstraniti oziroma prepovedati telefone v šolah, razen kadar se uporabljajo pri pouku – pa še takrat naj bo to izjema. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je pridružila pobudi Odklopi.net, ki jo je podprlo več kot 14 tisoč posameznikov in organizacij – med njimi Združenje pediatrov, številni ravnatelji osnovnih šol, aktivi staršev, strokovnjaki in drugi. Menimo, da je treba uporabo pametnih telefonov v šolskem okolju omejiti. Predloge smo že posredovali v okviru javne obravnave sprememb Zakona o osnovni šoli, zdaj pa vabimo tudi vas, da poveste svoje mnenje. Kako pomembna je po vašem mnenju uporaba digitalne tehnologije oziroma pametnih telefonov pri učenju? Kje vam koristi in kje ne? Ali je prav, da imate telefone pri sebi tudi med odmori? In – kaj vse bi lahko počeli, če jih takrat ne bi imeli? Veselim se vaših razmišljanj.
Vemo, da je spreminjanje šolskega sistema dolgotrajen proces. A verjamemo, da mora temeljiti na dialogu – ne le med odraslimi, temveč tudi z otroki. Ne zato, ker je to “moderno”, temveč zato, ker imajo otroci pomembne vpoglede, izkušnje in rešitve. In ker bodo prav oni tisti, ki bodo na ramenih nosili prihodnost družbe.«
Po uvodnih nagovorih so mladi parlamentarci v skupinah razpravljali o štirih podtemah znotraj naslovne teme. Pred začetkom glavne razprave so poročevalci skupin predstavili ugotovite mladih.
1. Odnosi in sodelovanje
So odnosi med učenci in učitelji spoštljivi ali jih pogosto prevevajo napetosti, nerazumevanje in strah? Otroci opozarjajo, da je v šolskem prostoru preveč konfliktov, ki ostanejo nenaslovljeni.
Poročevalka skupine Zala: Naša skupina ocenjuje, da so šolski prostori in odnosi v šoli ključni za oblikovanje naše samopodobe in za soočanje s težavami. V šoli poznamo različne vrste odnosov: učenec–učenec, učenec–učitelj, učenci–starši … V zadnjem času opažamo zmanjšanje avtoritete učiteljev. Za to smo navedli več razlogov: učenci se do mlajših učiteljev obnašajo kot do svojih vrstnikov, velik problem so tudi pritiski staršev na učitelje, ki so vedno večji, saj starši velikokrat bolj verjamejo svojih otrokom kot pa učiteljem, ki velikokrat po krivem nastradajo. Vpliv na zmanjšanje avtoritete in spoštovanja učitelja pa ima tudi uporaba informacijske tehnologije, kot so socialna omrežja, mediji itd. Izjemnega pomena je tudi to, da se zna učenec sam pogovoriti z učiteljem, stati za svojimi dejanji in v to ne vpletati staršev. To, kako se učenec obnaša do svojega učitelja, ali je spoštljiv do njega, temelji na vzgoji. Glavni razlog za zmanjševanje avtoritete je primanjkovanje spoštovanja. Mladi parlamentarci so izrazili skrb tudi glede kazni v šoli. Za kaznovanje učitelji največkrat posežejo v vpis v sistem. To ni dovolj. Velikokrat učitelj tudi popusti. Tako se učenec iz svojih navad ničesar ne nauči. Razpravljali smo tudi o tem, v katerih primerih je prijateljski odnos med učiteljem in učencem primeren. Ugotovili smo, da je to včasih prednost, včasih pa privede do favoriziranja. Bolj od prijateljskega odnosa je pomembno vzajemno spoštovanje in empatija. Učitelj mora učencu predstavljati varno osebo, s katero se lahko pogovori in ji zaupa. Za zdravo šolsko okolje in dobro delovanje v šolski skupnosti so izjemnega pomena tudi medvrstniški odnosi. Pomembno je, da starejši spodbujajo mlajše in so drug do drugega spoštljivi. Medsebojna pomoč in sodelovanje sta pomembni za dobro počutje v razredu. Najpomembnejše je, da smo odprti, sprejemamo nove učence, se med seboj podpiramo in spoštujemo.
2. Učne vsebine in šola za življenje
Zakaj se učimo kvadratne enačbe, nihče pa nam ne pove, kako to uporabiti v praksi? Zakaj znamo napisati esej o srednjem veku, ne pa izpolniti obrazca za trajni nalog na banki? Otroci zahtevajo učenje za življenje: več finančne pismenosti, učenja kritičnega mišljenja, komunikacijskih veščin, prve pomoči.
Poročevalka skupine Ana Julija: Razprava je potekala okrog dveh vprašanj: kateri predmeti se osnovnošolcem zdijo najbolj uporabni in katere praktične vsebine bi morali več vključevati v vsakdanji pouk. Udeleženci so izrazili željo po več urah gospodinjstva in etike. Nismo odstranjevali vsebin, temveč smo jih predmetom dodajali in jih dopolnjevali. Med njimi je: ekonomija, finančna pismenost, psihologija, osnove računalništva. Učenci so povedali, da pogrešajo osnove prve pomoči in motorike pri urah športne vzgoje, dekleta so izrazile željo po več kuhanja, fante pa željo po učenju osnovnih veščin uporabe orodja. Delegati si želijo tudi spremembe pri načinu učenja angleščine. Predlagajo več pogovora v angleškem jeziku, saj pri konstantnem učenju slovnice ne vidijo učinkovitosti. Otroci menijo, da bi se šole morale več posvetiti vzgoji in bontonu. Opažajo tudi pomanjkanje empatije, tako med učitelji, kot med učenci. Le te bi se morali učiti drug od drugega. Veliko mladih parlamentarcev se poslužuje tudi prostovoljnega dela, saj pomeni del osebnostne rasti. Želimo si, da bi na vsaki šoli imeli možnost izbrati prostovoljno delo kot nek del šolskih vsebin. Na koncu pa naj pohvalimo – dober primer učenja je Erasmus+, z njim smo učenci zelo zadovoljni in veselimo se novih projektov.
3. Metode in načini učenja/poučevanja
Frontalni pouk mnogi otroci doživljajo kot manj dinamičen način učenja. Zakaj ne bi več raziskovali, ustvarjali, delali v skupinah? Kako naj izgleda učna ura, da bi bilo učenje bolj zanimivo in učinkovito? Ali učitelji dovolj upoštevajo, da se lahko učijo vsak drugače?
Poročevalka skupine Sara: Dotaknili smo se oseb na šoli, ki so nam najbolj všeč in jim najbolj zaupamo. Prišli smo do zaključkov, da so to tiste osebe, ki imajo vrednote: marljivost, poslušnost, spodbudnost, trud, se posvečajo svojim učencem in drugim. Cenimo, če nam dajo učitelji veliko vaj, poskušajo izvajati pouk na drugačen način, izvajajo dopolnilni pouk, iščejo potenciale v nas, izvajajo skupinsko delo. Zato: želimo si več aktivnega pouka; želimo si vedeti dejanski cilj šolske ure; med urami bi radi več ponavljali, da snov bolje razumemo, ker dobimo prevelike količine snovi, potem moramo ogromno delati še doma; menimo, da bi morali predmete in snovi tudi bolj povezovati med sabo. Vključevati bi morali vse učne metode, ker smo si različni, v pouk moramo vključevati več eksperimentalnega dela, več slikovnega gradiva. Želimo si tudi, da bi učitelji spodbujali medvrstniško delo/pomoč. Imeli bi več projektnih del. V pouk bi vkomponirali tudi več tehnologije in imeli bi predmete, ki bi nas učili delati z njo. Opažamo, da se veliko profesorjev s tehnologijo ne znajde! Želimo si tudi, da bi se reformiral študij učiteljev. Želimo si tudi več praktičnih predmetov: prva pomoč, finance … Želimo si manj podatkovnega znanj in več vsebinskega. Posnemajmo dobre prakse šol iz tujine. Opažamo, da se veliko praktičnega pouka konča v nižjih razredih osnovne šole. Želimo si pravičnejši sistem ocenjevanja. Želimo si tudi bolj pravičen sistem za pridobitev statusa, npr. status športnika in status umetnika. Potrebujemo več šole za življenje. Saj se, ko pridemo iz šolskih klopi, ne znajdemo v različnih življenjskih situacijah. Želimo si, da bi se pri oblikovanju reform, ki se tičejo mladih, upoštevalo nas – mlade.
4. Vrednote in odgovornost
Ali je šola prostor, kjer se otroci lahko učijo spoštovanja, solidarnosti in pravičnosti? Ali šolski sistem preveč poudarja ocene in premalo spremlja napredek otrok? Otroci si želijo več vključenosti, več zaupanja in odgovornosti. Ne želijo biti le “naslovniki ukrepov”, ampak soustvarjalci šolskega okolja.
Poročevalec skupine Val: Vprašanje je bilo, katere vrednote so za mlade pomembe in kaj je vloga šole pri tem vprašanju. Kaj morajo bolj vzpodbujat, kje je premalo narejeno in kaj je dobro narejeno. Največ govora je bilo o tem, da je na osnovnih šolah mnogo različnih otrok, ki izhajajo iz različnih okolij, so zelo različne osebnosti, z zelo različnimi vrednostmi. In da je najbolj pomembna vloga šole ravno razvoj strpnosti in sočutja; to je najbolj pomembna točka, na kateri bi se moralo delati več. Strpnost se mora spodbujati znotraj šole. Pomembno je, da smo do svojih vrednot kritični, da ne delujemo čredno in da delujemo s svojo glavo. Menimo, da nam kritičnosti v šoli manjka. Želimo si vzgojo, ki nas bo spodbujala h kritični misli in razmišljanju o vrednotah. Želimo si vzgojo in ne prisilo. Spraševali smo se o solidarnosti, pravičnosti … ugotovili smo, da je spoštovanja govora zelo veliko, opažamo pa, da je težava v tem, da to spoštovanje govora učitelji zahtevajo zase, pogosto pa ga ne izkažejo do učencev in tu pride od zelo slabega zgleda. (Tudi) zaradi tega pešajo odnosi med učitelji in učenci. Menimo, da se učencev pogosto ne tretira kot spoštovanja vrednih oseb. Menimo, da nismo dovolj strpni do drugačnih, da bi nas šola morala pri tem bolj spodbujat in nam dati orodja. V šoli učenci premalo in prepozno govorimo o vrednotah. Menimo, da učitelji ne naredijo dovolj, da bi tisti, ki potrebujejo malo več pozornosti, to pomoč tudi dobili. Želimo si, da bi bilo v šoli več spodbud za lepo vedenje in manj kaznovanja za neprimerno vedenje. Dotaknili smo se tudi tekmovalnosti; menimo, da le ta pogosto odvzame solidarnost in neke tople odnose med učenci. Menimo, da učenci prej odklonijo pomoč sovrstniku, kot pa jo ponudijo.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila