Srce nam še vedno bije v ritmu včerajšnjega večera. Dobrodelni koncert Rock mulčki za mulčke je bil več kot le dogodek. Bil je čaroben objem glasbe, svetlobe in topline – trenutek, ko so otroški glasovi, srčni glasbeniki in ganjena publika skupaj utripali za dober namen: za Pomežik soncuⓇ.
Iz srca hvala vsem, ki ste včeraj napolnili Kongresni trg s svojo prisotnostjo, nasmehi in aplavzi. Hvala, ker verjamete, da lahko tudi glasba naredi spremembo. Skupaj smo dokazali, da smo Eno srce, ki bije za tiste, ki si brez pomoči ne morejo privoščiti brezskrbnih počitnic.
Največji aplavz pa gre Rock mulčkom z OŠ Nove Jarše, ki so pod čudovitim vodstvom zborovodje Emirja Jušiča ponovno dokazali, da je glasba lahko most med svetovi. S svojo iskrenostjo, energijo in predanostjo so napolnili trg z upanjem in ljubeznijo. Poklon tudi vsem spremljevalcem, mentorjem in tehnični ekipi, brez vas ne bi bilo te magije.
Zahvaljujemo se vsem izjemnim glasbenikom, ki so z nami delili oder in svoje srce: Nini Pušlar, Borutu Maroltu (NIET), Evi Beus, Nipkeju, Romachild, Maji Založnik, Kristijanu Crnici, Damijanu Štefancu, Sashu Kuzmi in Fed Horses. Hvala, ker ste z nami verjeli v moč glasbe in solidarnosti.
Rock mulčki so včeraj peli za mulčke – in vsak ton je bil poln pomena. Skupaj smo spletli melodijo upanja, ki bo še dolgo odmevala v srcih vseh otrok, ki jim bomo s skupnimi močmi omogočili nepozabne počitnice.
Današnji tragični dogodek v Gradcu je ponoven opomin, da se mladi lahko znajdejo v stiski, iz katere sami ne najdejo izhoda. Zato je izjemnega pomena, da znamo tako odrasli kot tudi vrstniki prepoznati morebitne stiske ter nanje ustrezno in pravočasno odreagirati.
Vzroki teh stisk so lahko zelo različni (šolski uspeh, nesrečna ljubezen, medvrstniško nasilje, odnosi v družini ipd.), skupno vsem pa je, da mlade potisnejo v stres. Za nekatere lahko stres postane premočan, razdiralen ali konflikten, kar negativno vpliva na njihovo duševno in fizično počutje. Visoka raven stresa lahko privede do tesnobe, do težav s spanjem in pomanjkanjem samozavesti. Če ni ustrezne podpore in razbremenitve, se lahko stres kopiči in vodi v občutek brezizhodnosti. V redkih, a tragičnih primerih, ko mladi ostanejo povsem sami s svojo stisko, lahko pride tudi do skrajnih odzivov, kot smo jim žal bili priča danes v Gradcu.
Otroci in mladi naj v stiski ne ostanejo sami. Pomembno je, da jim odrasli nudimo podporo in zagotovimo varno okolje, kjer lahko izražajo svoje težave in strahove ter jih podpiramo pri premagovanju izzivov. Četudi dajejo vtis, da ne želijo stika z nami, moramo odrasli vztrajati, poiskati način, da se jim približamo.
Prav je, da se z otroki doma in v šoli pogovorimo o današnjem dogodku in ob pogovoru prepoznamo morebitne stiske, ki jih naši otroci doživljajo v šoli, doma, na treningih, s sovrstniki ali kjerkoli drugje. Zelo pomembno je, da pri mladih krepimo empatijo do sovrstnikov, jih naučimo prepoznavanja znakov nasilja in jih opremimo z informacijami, kam se obrniti po pomoč. Za otroke in mladostnike je to TOM telefon, kjer lahko podelijo vsa vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo. Pokličejo lahko na brezplačno številko 116 111, pišejo na tom@zpms.si ali kontaktirajo preko spletne klepetalnice www.e-tom.si.
Ob zaključku šolskega leta predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik, nagovarja otroke, mladostnike in starše in skrbnike s spodbudnimi besedami: »Dragi otroci in mladostniki – proti koncu šolskega leta se včasih zgostijo tudi stiske, negotovosti in strah. A pomembno je, da zaupate vase in da se zavedate, da težave lahko premagate. Ozrite se nazaj in ugotovite, koliko ste zrasli, se naučili in presegli sami sebe. Ste pogumni, vztrajni in sposobni – ponosni smo na vas.«
Staršem pa je namenila posebno sporočilo: »Vem, da ni vedno lahko. A če leto zaključite z občutkom, da ste se po svojih najboljših močeh trudili in da stojite otrokom ob strani – ste že zmagali. Stisnimo zobe, naredimo še zadnje korake in skupaj vstopimo v poletje z zavedanjem, da smo dali vse od sebe.«
Ponovno so se oddaje TV Slovenija pridružile naši humanitarni akciji Pomežik soncu. V dobrodelnem tednu, ki je trajal od 19. do 25. maja, smo za letovanja otrok iz socialno šibkih okolij zbrali 205.667 evrov in tako sedemdnevno letovanje omogočili 576 otrokom.
Namen humanitarnega programa je omogočiti otrokom, ki izhajajo iz družin v socialni stiski, popolnoma brezplačne, sproščujoče, varne, ustvarjalne in aktivne počitnice.
Ob svetovnem dnevu čebel, 20. maja 2025, je v rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani potekala slavnostna podelitev donacij v okviru 24. avstrijsko-slovenske dobrodelne akcije Podarimo knjige – Schenken wir Bücher.
Zveza prijateljev mladine Slovenije je prejela donacijo knjig v vrednosti 9.000 EUR, ki jih bomo z veseljem namenili vsem otrokom na vseh lokacijah otroških letovišč, kjer letujejo otroci iz manj spodbudnih okolij. Knjige bodo tako del njihovega poletnega oddiha – za branje v senci, raziskovanje domišljijskih svetov in ustvarjanje toplih spominov.
Akcija donacije knjig je že vrsto let možna zahvaljujoč podpori Republike Avstrije, predvsem Zveznega ministrstva za stanovanja, umetnost, kulturo, medije in šport, ter dolgoletnemu angažmaju Mohorjeve družbe v Celovcu. Skupno je bilo v okviru te pobude že več kot 60.000 knjig podarjenih organizacijam v Sloveniji in slovenskim skupnostim v tujini.
Za prijetno glasbeno spremljavo dogodka je poskrbel kitarist Vitja Kovačević.
Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije že aktivno pripravljamo projekt Dedek Mraz – “živa” dediščina za srečne otroke, s katerim smo uspešno kandidirali na javnem razpisu Ministrstva za kulturo RS za podporo nesnovni kulturni dediščini.
Čeprav se narava že prebuja v pomlad in številne misli uhajajo k toplim poletnim dnem, pri nas pogledujemo tudi proti decembru – času prazničnega vzdušja, pravljic in dobrih mož. Projekt, ki je pred nami, bo pomembno prispeval k ohranjanju in utrjevanju tradicije lika Dedka Mraza, ki v slovenskem prostoru že desetletja simbolizira praznično dobroto, toplino in veselje.
Obisk Dedka Mraza kot del nesnovne kulturne dediščine
Zveza prijateljev mladine Slovenije ima obisk Dedka Mraza vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Od leta 1953 v naši organizaciji skrbimo za razvoj in izvedbo prireditev, ki otrokom v prazničnem času zagotavljajo veselo in pravljično doživetje.
Praznovanja skozi čas
Program Dedka Mraza se je razvijal od leta 1948 naprej. Najprej so bile osrednje prireditve za vse otroke, kasneje so obdarovanja potekala po delovnih organizacijah, šolah in vrtcih. Poudarek je bil na skromnosti daril in bogati kulturni vsebini. Prvi sprevod Dedka Mraza je bil organiziran leta 1950, ZPMS pa je skozi leta pripravljala smernice in ocenjevala kakovost prireditev.
Leta 1991 je ZPMS izdala pomembne usmeritve za praznovanja, ki poudarjajo vključevanje vseh otrok, ne glede na njihovo ozadje, ter pomen pravljičnega prazničnega vzdušja. Tudi danes v številnih občinah dedek Mraz obiskuje otroke, ponekod pa jih še vedno vse predšolske tudi obdarijo.
Obiski dedka Mraza, ki jih društva in zveze v okviru ZPMS izvajajo po vsej Sloveniji že od sredine prejšnjega stoletja, so globoko zakoreninjeni v spomine in čustva mnogih generacij. Kot nosilci enote nesnovne kulturne dediščine »Obisk dedka Mraza« želimo to pomembno tradicijo še bolj povezati s sodobnim družbenim prostorom ter jo približati tako otrokom kot odraslim.
Naš cilj je jasen: da dedek Mraz ostane – ali ponovno postane – osrednja praznična figura v decembrskem času v Sloveniji, kot pomemben del naše kulturne identitete in prazničnega izročila.
Digitalno državljanstvo – Čarovnija na dlani, naj te vodi modrost, ko brskaš po strani
Ljubljana, 7. maj 2025 – V tednu, ko praznujemo dan Evrope (9. maj), je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) s slavnostno prireditvijo v Ljubljani zaključila nacionalni del natečaja Evropa v šoli. Letošnja tema Digitalno državljanstvo – Čarovnija na dlani, naj te vodi modrost, ko brskaš po strani je otroke in mladostnike spodbudila k razmišljanju o tem, kako odgovorno in zavestno uporabljati digitalne tehnologije ter graditi varno, vključujočo in spoštljivo digitalno skupnost.
ZPMS letos že dvajsetič zapored vodi ta pomemben natečaj na nacionalni ravni, sicer pa je natečaj Evropa v šoli v Sloveniji prisoten že več kot 30 let. V tem času je pod njegovim okriljem sodelovalo vsaj 150.000 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije – kar potrjuje razsežnost in vpliv natečaja na slovenski vzgojno-izobraževalni prostor.
Natečaj Evropa v šoli 2025
Temo natečaja vsako leto določi Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli pri ZPMS. Vsebina in slogan se običajno navezujeta na temo evropskega leta ali na enega izmed ciljev trajnostnega razvoja. Letošnja tema Digitalno državljanstvo, ki sovpada s 10. ciljem trajnostnega razvoja (Zmanjšanje neenakosti), je spodbudila več kot 5.000 otrok in mladih k razmisleku o aktivni vlogi posameznika v digitalni družbi. S pomočjo predanih mentorjev so mladi ustvarjali v šestih različnih kategorijah: literarni, likovni, fotografski, video, spletni in ustvarjalni.
Digitalno državljanstvo
Digitalno državljanstvo je ena ključnih tem današnjega časa. Ponuja priložnost, da se otroci in mladostniki naučijo, kako varno, odgovorno in kritično uporabljati digitalne medije. Spodbuja razumevanje zasebnosti, zaščite osebnih podatkov in prepoznavanja dezinformacij, hkrati pa krepi vrednote, kot so spoštovanje, strpnost in digitalna solidarnost. Tako kot nas v vsakdanjem življenju vodita spoštovanje in razsodnost, naj nas tudi v digitalnem okolju vodi modrost – čarovnija na dlani, ki omogoča varne in odgovorne odnose.
Uvodoma je zbrane nagovorila predsednica ZPMS Darja Groznik: »Današnji dan je praznik ustvarjalnosti, znanja in povezovanja – vrednot, ki jih skupaj negujemo že desetletja. Letos obeležujemo kar dve pomembni obletnici: 30 let, odkar je natečaj Evropa v šoli prisoten na Slovenskem, in 20 let, odkar Zveza prijateljev mladine Slovenije s ponosom vodi ta projekt. V vseh teh letih smo skupaj z vami ustvarili prostor, kjer lahko otroci in mladostniki izražate svoja razmišljanja, občutja in vrednote. Na to smo resnično zelo ponosni. Letošnja tema “Digitalno državljanstvo – Čarovnija na dlani, naj te vodi modrost, ko brskaš po strani” nas je spodbudila k pomembnemu razmisleku. Vaša dela nas navdušujejo – ne le s svojo domišljijo, ampak tudi s pogumom, da spregovorite o tem, kako se v resnici počutite v digitalnem svetu. Pokazali ste, da razumete moč spleta – in hkrati njegove pasti. Prav zato je pomembno, da kot družba spregovorimo o odgovornosti – o tem, da naj tehnologija ostane orodje v naših rokah in ne obratno. Mi moramo biti gospodarji svoje pozornosti, svojega časa in svojih vrednot – tudi v digitalnem svetu. Zato še posebej cenimo, da ste v svojih prispevkih poudarjali pomen varnosti in digitalne higiene. To so temelji odgovornega digitalnega državljanstva.««.
Dogodka sta se udeležili tudi Mojca Štruc, v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalno družbo z Ministrstva za digitalno preobrazboin mag. Nataša Bušljeta z Urada vlade RS za komuniciranje. Njuna prisotnost potrjuje pomen obravnavane teme in močno podporo institucij, ki soustvarjajo temelje digitalne prihodnosti Slovenije.
MojcaŠtruc je izrazila veselje, da je bila lahko danes del dogodka, del mladostne energije in zagnanosti ter med drugim izpostavila: »Pomembno je, da je človek tisti, ki je v ospredju digitalne preobrazbe in ne obratno. /… / Umetna inteligenca in tehnologija … vse to nam predstavlja veliko priložnosti in tudi nevarnosti. In samo ena pot je, da ostanemo varni, to je: učenje. Razvijanje spretnosti in kritično razmišljanje. / … / Za vas mlade bi posebej izpostavila, da se zavedate nevarnosti od odvisnosti od tehnologij, druga nevarnost pa je, da vse, kar nam nove tehnologije ponudijo, vzamemo kot čisto resnico in pozabimo kritično razmišljati.«
ZPMS se za sodelovanje iskreno zahvaljuje tudi gospe Petri Bevek z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki je letos prispevalo k vsebinski zasnovi natečaja, ter vsem ostalim partnerjem, ki so omogočili njegovo izvedbo.
Največja zahvala pa gre seveda številnim mentorjem, koordinatorjem in članom strokovnih komisij, ki z velikim trudom zbirajo, ocenjujejo in predstavljajo ustvarjalna dela otrok in mladostnikov po vsej Sloveniji.
Ponosni smo na tradicijo, ki jo bomo negovali naprej
Natečaj Evropa v šoli je mnogo več kot le tekmovanje. Je prostor vzgoje za demokracijo, človekove pravice in aktivno državljanstvo. Spodbuja sprejemanje drugačnosti, uči strpnosti, krepi medkulturni dialog in razvija socialne ter državljanske kompetence mladih. Prav tako jih usmerja k razmišljanju, odločanju in prevzemanju odgovornosti – tako v fizičnem kot v digitalnem svetu. Ponosni smo na vsakega posameznika, ki prispeva k tej plemeniti zgodbi, in ponosni smo na tradicijo, ki jo bomo z veseljem negovali tudi v prihodnje.
Mladi razmišljajo odgovorno – rezultati naše ankete ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 24. aprila, je znova povezal številne posameznike, organizacije in ustanove z jasnim ciljem: zmanjšanje količin odpadne hrane in spodbujanje odgovornega odnosa do nje. Letos smo pod okriljem kampanje »Hranozavest nas povezuje« tudi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije prispevali svoj delček k skupnemu cilju.
V preteklih dneh smo izvedli spletno anketno raziskavo z naslovom »Nisem kanta za smeti, a tudi hrana ni!«, s katero smo želeli izvedeti, kako posamezniki – zlasti mladi – razmišljajo o hrani, obrokih in ravnanju z ostanki hrane. Anketa je bila del našega širšega ozaveščevalnega programa, ki se letos še posebej osredotoča na pomen izobraževanja in vsakodnevnih navad.
📊 Rezultati ankete
Odzivi na našo ozaveščevalno anketo kažejo visoko stopnjo zavedanja in pripravljenosti za odgovorno ravnanje s hrano:
96 % sodelujočih si naloži le toliko hrane, kot vedo, da bodo pojedli – ali pa jo vedno poskušajo pojesti do konca.
95 % načrtuje obroke premišljeno, s čimer preprečujejo nepotrebne presežke.
78 % ostanke hrane doma shrani in jih porabi kasneje ali v drugih jedeh.
87 % hrane skoraj nikoli ne zavrže.
99 % v restavracijah prosi za zavitek za domov, če česa ne morejo pojesti.
99 % meni, da je problem zavržene hrane zelo resen.
97 % jih poudarja pomen izobraževanja o tej temi.
Le manjšina – okrog 4 do 13 % – še vedno ravna nepremišljeno: ali naložijo preveč hrane, ali jo pogosteje zavržejo. Prav ti odgovori kažejo, zakaj so ozaveščevalne aktivnosti še vedno potrebne in dragocene.
💬 Kaj smo se naučili?
Rezultati naše ankete so spodbudni. Mladi (in ostali anketirani) dokazujejo, da jim ni vseeno – ne za hrano, ne za okolje. Večina se zaveda pomena načrtovanja, trajnostnih navad in premišljenega ravnanja s prehranskimi viri. Prav to je srž »hranozavesti« – zavestnega odnosa do hrane, ki vključuje skrb, odgovornost in spoštovanje do virov, narave in soljudi.
Obenem nas rezultati opominjajo, da je delo še vedno pred nami. Preoblikovanje navad se ne zgodi čez noč. Zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z ozaveščevalnimi programi, v katerih bomo nagovarjali tako mlade kot širšo javnost, predvsem pa spodbujali konkretne, vsakdanje spremembe.
Skupaj gradimo hranozavest
V sodelovanju z Etri skupino in Mini tovarno smo letos ob dnevu brez zavržene hrane podprli tudi razstavo v okviru Pokušine pod strehco, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z izzivi vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov. Z Lidlom Slovenija pa smo pripravili posebno ozaveščevalno aktivnost, ki nagovarja javnost k razmisleku o lastnem odnosu do hrane.
Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi – z vsakim premišljenim obrokom, vsakim shranjenim ostankom in vsako izrečeno besedo podpore – zmanjšamo količine zavržene hrane in zgradimo bolj pravičen in trajnosten svet.
Ko spoštuješ hrano, spoštuješ življenje. Naj nas to povezuje.
Otroci o šolskem sistemu: Ali nas šola pripravlja na življenje ali le na teste?
Danes je v Državnem zboru RS potekalo 35. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, kjer so otroci povedali, kaj v šolskem sistemu ne deluje in kaj si želijo spremeniti. 116 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, skupaj s 24 otroki novinarji in 44 spremljevalci, je jasno povedalo: šolski sistem je tog, zastarel in pogosto slep za resnične potrebe otrok.
Dogodek je otvorila Livia Zara iz Posavja, predsednica Otroškega parlamenta, uvodoma sta mlade udeležence nagovorili predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
Livia Zara: »V veliko čast mi je, da sem lahko letos ponovno sodelovala na tem dogodku. Prepričana sem, da je letošnja tema Šolski sistem izredno pomembna tema za vse učence, pa ne le učence, tudi za dijake in druge. Mladi imamo veliko zamisli in idej, ki jih želimo predstaviti odraslim. Na primer, kako si predstavljamo bolj zanimiv pouk ali odnose med učenci in učitelji. Zato se mi zdi zelo pomembno, da so dobre zamisli in predlogi slišani, da smo mi zares slišani.«
mag. Urška Klakočar Zupančič: »Dobrodošli tudi letos v Državnem zboru. Tema, ki ste si jo izbrali za razpravo, je gotovo med tistimi najpomembnejšimi na vaši poti v odraščanje. Šolski sistem mora biti trdna podlaga, ki vam vsem in vsakemu posamezniku omogoča trdne temelje, na podlagi katerih lahko razvijate svoje potenciale. Šolski sistem, po mojem trdnem prepričanju, tudi ne more biti reduciran le na polnjenje mladih možganov z informacijami in podatki. Zato šolskega sistema ne moremo urejati samo odrasli, saj ste prav vi tisti, ki najbolj občutite vse dobre in slabe plati delovanja sistema. Kot predsednica Državnega zbora bom naredila vse, kar je v moji moči in pristojnosti, da bodo tudi vaše letošnje razprave in sklepi v tem visokem domu slišane in upoštevane. Verjamem tudi, da sem te besede izrekla tudi v imenu vseh mojih kolegic in kolegov poslancev.”
Zaključila pa je z besedami:»Svet, v katerega boste vstopili, ko boste zapustili šolske klopi, je precej raznolik, zato bi si želela, da bi bil šolski sistem tak, da bi vas na življenje čim bolje pripravil. V svetu je polno krivic. Svet ni pravičen. Ljudje, otroci živijo v revščini, v vojni … Zato mora biti šola – šola za življenje. Vem, da so ocene pomembne, ampak niso bolj pomembne kot vaš občutek do sočloveka. Če boste vi stopili na pot odraslosti z zavedanjem, da je svet okoli vas pomemben, potem ste se naučili vse. Bodite boljši, kot smo bili mi, naredite ta svet boljši. Ker vi ste naša prihodnost.«
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je v uvodnem nagovoru poudarila pomen programa Otroški parlamenti® kot dragoceno priložnost za udejanjanje glasov otrok v demokratični družbi. Spomnila je na lanskoletno temo duševnega zdravja otrok in mladih ter odgovore državnih institucij na predloge otrok, obenem pa opozorila, da se mnogi programi za podporo že izvajajo, a so premalo prepoznavni. Izpostavila je pomen šole kot ključnega okolja mladih in poudarila, da je letošnja tema “Šolski sistem” lahko nadaljevanje razprav o duševnem zdravju, saj je šola pogosto vir stisk otrok. Udeležence je spodbudila k razpravi o štirih izbranih podtemah, ki bodo prispevale k oblikovanju skupnih ugotovitev in predlogov. Vsem zbranim je namenila tudi nekaj besed na temo uporabe telefonov: »Rada bi vas tudi pozvala, da razmišljate o pametnih tehnologijah – o telefonih, brez katerih skorajda ne znamo več živeti. Že lani je bil eden od vaših predlogov: odstraniti oziroma prepovedati telefone v šolah, razen kadar se uporabljajo pri pouku – pa še takrat naj bo to izjema. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je pridružila pobudi Odklopi.net, ki jo je podprlo več kot 14 tisoč posameznikov in organizacij – med njimi Združenje pediatrov, številni ravnatelji osnovnih šol, aktivi staršev, strokovnjaki in drugi. Menimo, da je treba uporabo pametnih telefonov v šolskem okolju omejiti. Predloge smo že posredovali v okviru javne obravnave sprememb Zakona o osnovni šoli, zdaj pa vabimo tudi vas, da poveste svoje mnenje. Kako pomembna je po vašem mnenju uporaba digitalne tehnologije oziroma pametnih telefonov pri učenju? Kje vam koristi in kje ne? Ali je prav, da imate telefone pri sebi tudi med odmori? In – kaj vse bi lahko počeli, če jih takrat ne bi imeli? Veselim se vaših razmišljanj.
Vemo, da je spreminjanje šolskega sistema dolgotrajen proces. A verjamemo, da mora temeljiti na dialogu – ne le med odraslimi, temveč tudi z otroki. Ne zato, ker je to “moderno”, temveč zato, ker imajo otroci pomembne vpoglede, izkušnje in rešitve. In ker bodo prav oni tisti, ki bodo na ramenih nosili prihodnost družbe.«
Po uvodnih nagovorih so mladi parlamentarci v skupinah razpravljali o štirih podtemah znotraj naslovne teme. Pred začetkom glavne razprave so poročevalci skupin predstavili ugotovite mladih.
1. Odnosi in sodelovanje
So odnosi med učenci in učitelji spoštljivi ali jih pogosto prevevajo napetosti, nerazumevanje in strah? Otroci opozarjajo, da je v šolskem prostoru preveč konfliktov, ki ostanejo nenaslovljeni.
Poročevalka skupine Zala: Naša skupina ocenjuje, da so šolski prostori in odnosi v šoli ključni za oblikovanje naše samopodobe in za soočanje s težavami. V šoli poznamo različne vrste odnosov: učenec–učenec, učenec–učitelj, učenci–starši … V zadnjem času opažamo zmanjšanje avtoritete učiteljev. Za to smo navedli več razlogov: učenci se do mlajših učiteljev obnašajo kot do svojih vrstnikov, velik problem so tudi pritiski staršev na učitelje, ki so vedno večji, saj starši velikokrat bolj verjamejo svojih otrokom kot pa učiteljem, ki velikokrat po krivem nastradajo. Vpliv na zmanjšanje avtoritete in spoštovanja učitelja pa ima tudi uporaba informacijske tehnologije, kot so socialna omrežja, mediji itd. Izjemnega pomena je tudi to, da se zna učenec sam pogovoriti z učiteljem, stati za svojimi dejanji in v to ne vpletati staršev. To, kako se učenec obnaša do svojega učitelja, ali je spoštljiv do njega, temelji na vzgoji. Glavni razlog za zmanjševanje avtoritete je primanjkovanje spoštovanja. Mladi parlamentarci so izrazili skrb tudi glede kazni v šoli. Za kaznovanje učitelji največkrat posežejo v vpis v sistem. To ni dovolj. Velikokrat učitelj tudi popusti. Tako se učenec iz svojih navad ničesar ne nauči. Razpravljali smo tudi o tem, v katerih primerih je prijateljski odnos med učiteljem in učencem primeren. Ugotovili smo, da je to včasih prednost, včasih pa privede do favoriziranja. Bolj od prijateljskega odnosa je pomembno vzajemno spoštovanje in empatija. Učitelj mora učencu predstavljati varno osebo, s katero se lahko pogovori in ji zaupa. Za zdravo šolsko okolje in dobro delovanje v šolski skupnosti so izjemnega pomena tudi medvrstniški odnosi. Pomembno je, da starejši spodbujajo mlajše in so drug do drugega spoštljivi. Medsebojna pomoč in sodelovanje sta pomembni za dobro počutje v razredu. Najpomembnejše je, da smo odprti, sprejemamo nove učence, se med seboj podpiramo in spoštujemo.
2. Učne vsebine in šola za življenje
Zakaj se učimo kvadratne enačbe, nihče pa nam ne pove, kako to uporabiti v praksi? Zakaj znamo napisati esej o srednjem veku, ne pa izpolniti obrazca za trajni nalog na banki? Otroci zahtevajo učenje za življenje: več finančne pismenosti, učenja kritičnega mišljenja, komunikacijskih veščin, prve pomoči.
Poročevalka skupine Ana Julija: Razprava je potekala okrog dveh vprašanj: kateri predmeti se osnovnošolcem zdijo najbolj uporabni in katere praktične vsebine bi morali več vključevati v vsakdanji pouk. Udeleženci so izrazili željo po več urah gospodinjstva in etike. Nismo odstranjevali vsebin, temveč smo jih predmetom dodajali in jih dopolnjevali. Med njimi je: ekonomija, finančna pismenost, psihologija, osnove računalništva. Učenci so povedali, da pogrešajo osnove prve pomoči in motorike pri urah športne vzgoje, dekleta so izrazile željo po več kuhanja, fante pa željo po učenju osnovnih veščin uporabe orodja. Delegati si želijo tudi spremembe pri načinu učenja angleščine. Predlagajo več pogovora v angleškem jeziku, saj pri konstantnem učenju slovnice ne vidijo učinkovitosti. Otroci menijo, da bi se šole morale več posvetiti vzgoji in bontonu. Opažajo tudi pomanjkanje empatije, tako med učitelji, kot med učenci. Le te bi se morali učiti drug od drugega. Veliko mladih parlamentarcev se poslužuje tudi prostovoljnega dela, saj pomeni del osebnostne rasti. Želimo si, da bi na vsaki šoli imeli možnost izbrati prostovoljno delo kot nek del šolskih vsebin. Na koncu pa naj pohvalimo – dober primer učenja je Erasmus+, z njim smo učenci zelo zadovoljni in veselimo se novih projektov.
3. Metode in načini učenja/poučevanja
Frontalni pouk mnogi otroci doživljajo kot manj dinamičen način učenja. Zakaj ne bi več raziskovali, ustvarjali, delali v skupinah? Kako naj izgleda učna ura, da bi bilo učenje bolj zanimivo in učinkovito? Ali učitelji dovolj upoštevajo, da se lahko učijo vsak drugače?
Poročevalka skupine Sara: Dotaknili smo se oseb na šoli, ki so nam najbolj všeč in jim najbolj zaupamo. Prišli smo do zaključkov, da so to tiste osebe, ki imajo vrednote: marljivost, poslušnost, spodbudnost, trud, se posvečajo svojim učencem in drugim. Cenimo, če nam dajo učitelji veliko vaj, poskušajo izvajati pouk na drugačen način, izvajajo dopolnilni pouk, iščejo potenciale v nas, izvajajo skupinsko delo. Zato: želimo si več aktivnega pouka; želimo si vedeti dejanski cilj šolske ure; med urami bi radi več ponavljali, da snov bolje razumemo, ker dobimo prevelike količine snovi, potem moramo ogromno delati še doma; menimo, da bi morali predmete in snovi tudi bolj povezovati med sabo. Vključevati bi morali vse učne metode, ker smo si različni, v pouk moramo vključevati več eksperimentalnega dela, več slikovnega gradiva. Želimo si tudi, da bi učitelji spodbujali medvrstniško delo/pomoč. Imeli bi več projektnih del. V pouk bi vkomponirali tudi več tehnologije in imeli bi predmete, ki bi nas učili delati z njo. Opažamo, da se veliko profesorjev s tehnologijo ne znajde! Želimo si tudi, da bi se reformiral študij učiteljev. Želimo si tudi več praktičnih predmetov: prva pomoč, finance … Želimo si manj podatkovnega znanj in več vsebinskega. Posnemajmo dobre prakse šol iz tujine. Opažamo, da se veliko praktičnega pouka konča v nižjih razredih osnovne šole. Želimo si pravičnejši sistem ocenjevanja. Želimo si tudi bolj pravičen sistem za pridobitev statusa, npr. status športnika in status umetnika. Potrebujemo več šole za življenje. Saj se, ko pridemo iz šolskih klopi, ne znajdemo v različnih življenjskih situacijah. Želimo si, da bi se pri oblikovanju reform, ki se tičejo mladih, upoštevalo nas – mlade.
4. Vrednote in odgovornost
Ali je šola prostor, kjer se otroci lahko učijo spoštovanja, solidarnosti in pravičnosti? Ali šolski sistem preveč poudarja ocene in premalo spremlja napredek otrok? Otroci si želijo več vključenosti, več zaupanja in odgovornosti. Ne želijo biti le “naslovniki ukrepov”, ampak soustvarjalci šolskega okolja.
Poročevalec skupine Val: Vprašanje je bilo, katere vrednote so za mlade pomembe in kaj je vloga šole pri tem vprašanju. Kaj morajo bolj vzpodbujat, kje je premalo narejeno in kaj je dobro narejeno. Največ govora je bilo o tem, da je na osnovnih šolah mnogo različnih otrok, ki izhajajo iz različnih okolij, so zelo različne osebnosti, z zelo različnimi vrednostmi. In da je najbolj pomembna vloga šole ravno razvoj strpnosti in sočutja; to je najbolj pomembna točka, na kateri bi se moralo delati več. Strpnost se mora spodbujati znotraj šole. Pomembno je, da smo do svojih vrednot kritični, da ne delujemo čredno in da delujemo s svojo glavo. Menimo, da nam kritičnosti v šoli manjka. Želimo si vzgojo, ki nas bo spodbujala h kritični misli in razmišljanju o vrednotah. Želimo si vzgojo in ne prisilo. Spraševali smo se o solidarnosti, pravičnosti … ugotovili smo, da je spoštovanja govora zelo veliko, opažamo pa, da je težava v tem, da to spoštovanje govora učitelji zahtevajo zase, pogosto pa ga ne izkažejo do učencev in tu pride od zelo slabega zgleda. (Tudi) zaradi tega pešajo odnosi med učitelji in učenci. Menimo, da se učencev pogosto ne tretira kot spoštovanja vrednih oseb. Menimo, da nismo dovolj strpni do drugačnih, da bi nas šola morala pri tem bolj spodbujat in nam dati orodja. V šoli učenci premalo in prepozno govorimo o vrednotah. Menimo, da učitelji ne naredijo dovolj, da bi tisti, ki potrebujejo malo več pozornosti, to pomoč tudi dobili. Želimo si, da bi bilo v šoli več spodbud za lepo vedenje in manj kaznovanja za neprimerno vedenje. Dotaknili smo se tudi tekmovalnosti; menimo, da le ta pogosto odvzame solidarnost in neke tople odnose med učenci. Menimo, da učenci prej odklonijo pomoč sovrstniku, kot pa jo ponudijo.
V decembru smo z vašo pomočjo pričarali praznično veselje kar 2200 otrokom širom Slovenije. Danes pa se ponovno obračamo na vas, saj so potrebe otrok še vedno velike, naše skladišče pa prazno. Zveza prijateljev mladine Slovenije že 72 let skupaj s 110 društvi in zvezami vsakodnevno skrbi za otroke in njihove družine, ki potrebujejo pomoč.
Trenutno zbiramo čistila (za gospodinjstvo in osebno nego), sredstva za pranje perila, hrano z daljšim rokom trajanja (testenine, riž, konzervirana živila, mleko, otroška hrana, kosmiči) ter finančne donacije za nakup najnujnejših izdelkov.
V okviru uradnega programa ima Livia Zara nagovor, v katerem predstavlja pomen zgodnjega otroštva za razvoj in pravice otrok. Livia izpostavlja izzive, s katerimi se srečujejo otroci v Sloveniji:
dostopnejše storitve za vse otroke, še posebej tiste iz socialno šibkejših družin, s podeželskih območij in otroke z razvojnimi tveganji. Izziv je pomanjkanje pediatrov in dolge čakalne dobe za specialistične preglede;
krepitev sodelovanja med zdravstvom, socialnim varstvom in šolstvom, za hitrejše prepoznavanje in podporo otrokom, ki potrebujejo dodatno pomoč;
ozaveščanje o pomenu zgodnjega razvoja, zlasti o zmanjšanju izpostavljenosti ekranom, omejevanju uporabe telefonov kot sredstva za pomirjanje otrok in spodbujanje gibanja že v najzgodnejših letih.
Livia Zara: »Želimo si svet, kjer vsak otrok odrašča v varnem in spodbudnem okolju – kjer se lahko učimo skozi igro, raziskujemo in smo slišani, razumljeni ter podprti pri svojih sanjah.«
Ob robu zasedanja Livia Zara skupaj z otroki iz Belgije, Litve in Moldavije sodeluje na srečanju z visokim komisarjem ZN za človekove praviceVolkerjem Türkom ter s posebno predstavnico generalnega sekretarja ZN za problematiko nasilja nad otroki, Najat Maallo M’jid. Ti srečanji predstavljata pomembno priložnost za neposreden dialog z visokimi predstavniki mednarodnih institucij, ki oblikujejo politike na področju otrokovih pravic.
V petek, 14. marca, se bo udeležila tudi srečanja Stalnih predstavnikov Skupine prijateljev otrokovih pravic, ki ga gosti Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov v Ženevi. Dogodek bo vodila Stalna predstavnica Slovenije, Veleposlanica Anita Pipan, prisotna pa bo tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja ZN za problematiko nasilja nad otroki, Najat Maalla M’jid.
Livia Zara bo kot predsednica Otroškega parlamenta® s svojim nastopom in udeležbo na spremljevalnih dogodkih prispevala k višji prepoznavnosti otrokovih pravic ter pomenu zgodnjega razvoja otrok. Njena prisotnost na takšnem visokem forumu odraža pripravljenost Slovenije k spodbujanju participacije otrok in mladih pri oblikovanju politik, ki vplivajo na njihovo prihodnost.
Predstavniki otrok iz različnih držav, ki sodelujejo na 58. zasedanju Sveta za človekove pravice v družbimag. Božene Forštnarič Boroje, direktorice Direktorata za multilateralno sodelovanje, MZEZ (druga z desne) terNajat Maalle M’jid, posebne poročevalke generalnega sekretarja ZN za problematiko nasilja nad otroki.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
