23Feb

Zemljevid podpore za uvedbo nacionalnega dne uravnotežene rabe zaslonov

23. februarja, 2026By

Podpora našim prizadevanjem za uvedbo nacionalnega dne uravnotežene rabe zaslonov trenutno prihaja iz 50 občin po vsej Sloveniji.

Z veseljem sporočamo, da je naša pobuda za uvedbo nacionalnega dne uravnotežene rabe zaslonov (20. februar) že prejela podporo 50 občin po vsej Sloveniji. Prebivalci iz različnih občin so s sodelovanjem v anketi izrazili, da si želijo spodbuditi zdrave digitalne navade ter otrokom, mladostnikom in družinam omogočiti več kakovostnega časa brez zaslonov. Ena od spodbud v sklopu naše kampanje Odložimo telefone je tudi uvedba nacionalnega dne uravnotežene rabe zaslonov.

Vsaka podpora pomeni pomemben korak k ustvarjanju okolja, kjer so v ospredju varni odnosi, medsebojno zaupanje in zdrav razvoj. S simboličnim “obarvanjem” zemljevida Slovenije gradimo skupno sporočilo: digitalni premori so dragoceni, za pogovor, igro, gibanje in pristne stike.

Pobuda za nacionalni dan poudarja pomen:

  • uravnotežene rabe tehnologije,
  • zaščite dobrobiti otrok in mladostnikov,
  • krepitve družinskih vezi,
  • skupnostnega povezovanja na lokalni ravni.

Iskrena hvala vsem sodelujočim, ki so že pristopili k pobudi, ter vsem posameznikom, organizacijam in šolam, ki širijo sporočilo o odgovorni in premišljeni rabi zaslonov. Vaša podpora dokazuje, da lahko skupaj ustvarjamo spremembe.

Vabimo vse prebivalce Slovenije, da se pridružijo ter soustvarijo močno mrežo podpore po vsej državi. Naj se obarva cela Slovenija – za zdrav razvoj otrok in kakovostno življenje družin.

Skupaj smo prijatelji mladih.

Na spletni povezavi – Odložimo telefone »oddajte« svoj DA tako, da izberete občino, v kateri delujete oziroma bivate. Tako bomo skupaj ustvarili zemljevid podpore in simbolično “obarvali” Slovenijo v enotno, odklopljeno barvo, kot jasen znak, da si skupnosti po vsej državi želijo uravnotežene rabe zaslonov in pozdravljajo premišljene digitalne premore. Naj se obarva cela Slovenija. (anketa traja do 28. februarja)

Hvala vsem, ker nam pomagate soustvarjati okolje, kjer prevladujejo zaupanja vredni odnosi, varnost, zdrav razvoj in kakovost življenja.

Odložimo telefone – Google Moji zemljevidi

Stanje zemljevida je osveženo 24. 2. 2026.

Več
17Feb

Slovenija potrebuje nacionalni dan uravnotežene rabe zaslonov

17. februarja, 2026By

SPOROČILO ZA JAVNOST

Slovenija potrebuje nacionalni dan uravnotežene rabe zaslonov

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) se vključuje v kampanjo »Odložimo telefone« v okviru projekta ODKLOP – za zdravo uporabo zaslonov, ki ga vodi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Projekt bo potekal do konca leta 2028 in ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Kampanja Odložimo telefone se bo v prihajajočem obdobju osredotočila na tri sklope aktivnosti, ki spodbujajo kakovostnejše medosebne odnose, več gibanja, igre in počitka ter predvsem uravnoteženo rabo zaslonov, s čimer želimo prispevati k bolj zdravemu vsakdanu otrok in mladostnikov. Kampanja temelji na ideji digitalnega premora: zavestne odločitve, da za določen čas umaknemo telefon iz ospredja.

Kampanja ne zavrača ali prepoveduje tehnologije, temveč spodbuja zavestno in odgovorno rabo digitalnih zaslonov. Hkrati pravzaprav tudi spodbuja razvoj digitalnih kompetenc in uporabo spletnih rešitev, ki olajšajo vsakodnevne obveznosti. Ob vsem tem pa želimo, da otrokom ostaja čim bolj brezskrbno in srečno otroštvo ter da za roko držijo svojega prijatelja. Da jih razsvetljuje svetloba pristnega osebnega stika in ne svetloba zaslonov.

Nacionalni dan uravnotežene rabe zaslonov

Na Ministrstvo za digitalno preobrazbo smo podali pobudo, da 20. februar postane nacionalni dan uravnotežene rabe zaslonov. Na delovnem sestanku s predstavniki ministrstva smo se strinjali, da si – četudi trdno verjamemo v številne pozitivne učinke premišljene digitalne preobrazbe – ne gre zatiskati oči pred možnimi negativnimi učinki rabe digitalnih rešitev in storitev na posameznika. Posebna skrb je potrebna za otroke in mlade, pri čemer pa ne gre prezreti pomena zgleda in dejstva, da se z enakim izzivom pogosto srečujejo tudi odrasli. Da bi izziv uspešno naslavljali, je potrebno stanje v družbi najprej ozavestiti. Ministrstvo tako podpira našo pobudo, da se 20. februar razglasi za »nacionalni dan uravnotežene rabe zaslonov«, ki nas bo opominjal, da moramo digitalna orodja in rešitve uporabljati tako, da bo to za nas koristno in paziti, da se ustavimo, preden se pojavijo škodljivi učinki. Spodbujamo torej rabo spletnih orodij, ki nam lajšajo vsakodnevne obveznosti, obenem pa si želimo, da bi znali otroci (in vsi ostali) življenje živeti v vsej polnosti tudi v fizičnem svetu.

Izbor datuma temelji na odmevnem začetku širše javne in strokovne razprave o prekomerni uporabi zaslonov, ki se je okrepila z medijskim pojavljanjem in peticijo ODKLOPI.NET, predstavljeno na novinarski konferenci 20. februarja 2025. Na konferenci so sodelovali ugledni strokovnjaki in predstavniki institucij, med njimi doc. dr. Marko Pokorn, izr. prof. dr. Dan Podjed, mag. Mojca Mihelič, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik ter Vlasta Juršak. Peticijo so podprle številne organizacije, posamezniki in tudi predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar.

V koledarju ZPMS je 20. februar že poimenovan kot »dan brez telefona«, ob katerem vse prebivalce Slovenije in vse izobraževalne institucije pozivamo, da si vsaj na ta dan zavestno vzamejo čas za premor od zaslonov in ne objavljajo vsebin na družbenih omrežjih.

Darja Groznik, predsednica ZPMS: »Slovenija potrebuje Nacionalni dan uravnotežene rabe zaslonov. Zaslon ni sovražnik, a preveč časa pred njim škodi naši pozornosti, zdravju in medsebojnim odnosom. Ta dan bo opomnik, da znamo tehnologijo uporabljati premišljeno, ne da nas nadzira.«

Dragocena podpora stroke: skupaj za varne in zdrave digitalne navade

Vrsto komunikacijskih aktivnosti, ki jih bomo izpeljali skozi kampanjo, bomo podprli s podporniki, strokovnjaki, ki so v preteklosti že pomembno prispevali k oblikovanju javnega mnenja o škodljivih posledicah (prekomerne) rabe zaslonov in k oblikovanju strokovnih smernic za zdravo rabo zaslonov.: doc. dr. Špela Selak, psihologinja in komunikologinja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, Miha Kramli, terapevt, vodja Centra za zdravljenje zasvojenost, Denis Baš dr. med. specialist pediater, predsednik Sekcije primarnih pediatrov ZZP, dr. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., Petra Belina, psihologinja, soustanoviteljica in strokovna vodja Logout-a, dr. Benjamin Lesjak iz SAFE.SI, izr. prof. dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU – Inštitut za slovensko narodopisje, doc. dr. Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Miha Kramli, terapevt, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti: »Problematična raba zaslonov ni lenoba, temveč vzorec, ki ga prepoznamo, ko zasloni začnejo izrivati šolo, odnose, spanje in vsakdan.«

Podpirate prizadevanja za uvedbo nacionalnega dne uravnotežene rabe zaslonov?
 Anketa vam bo vzela 3 sekunde.

Če se strinjate z našimi prizadevanji in podpirate uvedbo nacionalnega dne uravnotežene rabe zaslonov (20. februar), vas vabimo, da svojo podporo izrazite tudi javno: na spletni povezavi – Odložimo telefone »oddajte« svoj DA tako, da izberete občino, v kateri delujete oziroma bivate. Tako bomo skupaj ustvarili zemljevid podpore in simbolično “obarvali” Slovenijo v enotno, odklopljeno barvo, kot jasen znak, da si skupnosti po vsej državi želijo uravnotežene rabe zaslonov in pozdravljajo premišljene digitalne premore. Naj se obarva cela Slovenija. (anketa traja do 28. februarja)

Hvala vsem, ker nam pomagate soustvarjati okolje, kjer prevladujejo zaupanja vredni odnosi, varnost, zdrav razvoj in kakovost življenja.

Odložimo telefone – Google Moji zemljevidi

S spoštovanjem,

Zveza prijateljev mladine Slovenije

Več
16Feb

V dobrodelni akciji V Kranju dobro v srcu mislimo zbrali dobrih 23.500 evrov

16. februarja, 2026By

Mestna občina Kranj je tudi letos pokazala, kaj pomeni srčna skupnost. Že sedmo leto zapored smo skupaj z Zavodom za turizem in kulturo Kranj ter Društvom prijateljev mladine Kranj izvedli dobrodelno akcijo V Kranju dobro v srcu mislimo.

Na zaključnem srečanju je bil predstavljen rezultat letošnje akcije: zbranih je bilo 23.524,66 evra, kar je za več kot 8.400 evrov več kot lani. V sedmih letih so pobudniki in donatorji skupaj zbrali že več kot 158.500 evrov in pomagali več kot 90 družinam v stiski.

Z zbranimi sredstvi bomo skupaj z lokalnimi partnerji pomagali pri kritju osnovnih življenjskih stroškov, šolske prehrane, nakupu oblačil in šolskih potrebščin ter drugih nujnih potreb. Prejemnike pomoči so predlagale kranjske osnovne šole ter Center za socialno delo Gorenjske, enota Kranj.

Iskrena hvala vsem posameznikom, podjetjem, šolam, društvom in klubom, ki ste prispevali z nakazili, SMS-sporočili ali z organizacijo dobrodelnih dogodkov. Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je ob tem poudaril, da vsaka donacija družinam prinese razbremenitev in občutek, da niso same.

Povzeto po novici objavljeni tukaj: V dobrodelni akciji V Kranju dobro v srcu mislimo zbrali dobrih 23.500 evrov · Mestna občina Kranj

Več
12Feb

Projekt Otroški svet je zaživel v praksi!

12. februarja, 2026By

OTROŠKI SVET – 1. ZOOM srečanje

V torek, 11. 2. 2026, je potekalo prvo, spoznavno online srečanje otrok, ki so se prijavili k sodelovanju v Otroškem svetu. Otroci so razpravljali o njihovi dosedanji izkušnji participacije ter kakšen Otroški svet si želijo.

Povedali so, da si želijo, da bi bilo njihovo mnenje slišano in upoštevano, saj se jim velikokrat zgodi, da je odraslim njihovo mnenje zanimivo, a se potem vseeno nič ne zgodi. Želijo si ustvarjati spremembe, popraviti tisto, kar se jim zdi, da ne deluje. Menijo, da je pomembno, da so povabljeni k procesu sprejemanja odločitev, saj velikokrat izpostavijo perspektivo problema, na katero odrasli ne bi pomislili.

V sklopu projekta bodo otroci marca in aprila pripravljali Pravila o delovanju Otroškega sveta, ki bodo soustvarjena po meri otrok.

Pomembne informacije:

Projekt Otroški svet naslavlja pravico otrok do participacije v tematikah, ki jih zadevajo, na nacionalni ravni.  Otroški svet bodo med drugim sestavljali otroci, ki sodelujejo z nevladnimi organizacijami, ki so članice Mreže za otrokove pravice. Sledili bomo načelu nič o otrocih brez otrok, zato bodo vključeni v vse faze izvajanja projekta. V prvem delu bomo skupaj z otroki oblikovali pravila, ki bodo določala, kako se svet oblikuje, deluje, odloča. Nato bomo otroke, člane Otroškega sveta, opolnomočili za to, da bodo lahko čim bolje udejanjali aktivno državljanstvo prek specifično zanje zasnovanih delavnic. Skupaj z otroki bomo izvedli srečanja z odločevalci, kjer bo naš cilj med drugim zagotoviti sprejem internega akta posameznega ministrstva, ki bo zagotovil trajno vključevanje Otroškega sveta v za otroke relevantne teme. Skupaj z otroki bomo pozvali državo k sprejemu Nacionalne strategije o participaciji otrok.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Več
10Feb

TOM TELEFON se pridružuje globalnemu pozivu k prepovedi orodij za razgaljanje in zaščiti otrok pred izkoriščanjem.

10. februarja, 2026By

Danes, 10. februarja, na Dan varne rabe interneta, TOM TELEFON® skupaj z 107 organizacijami, institucijami in posamezniki po svetu poziva k nujnemu ukrepanju proti orodjem za razgaljanje: tehnologiji, namenjeni ustvarjanju neprivoljenih golih in zlorabljajočih podob, ki nesorazmerno pogosto ciljajo otroke in ženske.

Ta orodja spodbujajo spolno izkoriščanje, izsiljevanje in povzročajo škodo, vendar so še vedno široko dostopna brez posledic. 

Skupaj z organizacijami Child Helpline International, INHOPE, Internet Watch Foundation, NCMEC, Offlimits, Safe Online in We Protect Global Alliance pozivamo k:

  • globalnemu priznanju nepopravljive škode, ki jo ta orodja povzročajo,
  • odgovornosti tehnoloških podjetij za uvedbo zaščit »varnost že v zasnovi« (safety-by-design),
  • zakonski prepovedi razvoja, distribucije in uporabe aplikacij ter funkcionalnosti za razgaljanje.

Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja NM TOM telefon®: »Na TOM telefonu® se vse pogosteje srečujemo z zgodbami otrok in mladostnikov, ki doživljajo spletno nadlegovanje, grožnje in izsiljevanje. Orodja za “razgaljanje” takšne zlorabe še olajšajo. Iz povsem običajne fotografije lahko v trenutku nastane ponižujoča in zlorabljajoča podoba. Za otroka to ni “šala” ali “filter”, ampak resna kršitev dostojanstva, občutka varnosti in pogosto tudi duševnega zdravja. Zato podpiramo jasen ukrep: te funkcionalnosti nimajo nobenega legitimnega namena in morajo biti izrecno prepovedane, z učinkovitim nadzorom in odgovornostjo za razvijalce ter platforme. Dolžni smo ukrepati hitro in odločno, da zaščitimo otroke in mladostnike ter jim zagotovimo varen prostor tudi na spletu.«

Našim prizadevanjem in pozivu se pridružujejo tudi:

Orodja za »nudificiranje« nimajo mesta v nobeni družbi, ki želi zaščititi svoje otroke. Naše sporočilo je jasno: ta funkcionalnost ne služi nobenemu dobremu namenu in bi morala biti izrecno in univerzalno nezakonita. Umetna inteligenca mora biti zaveznica otrok, ne grožnja. Da bi dosegli ta cilj, potrebujemo takojšnjo, globalno prepoved orodij za »nudificiranje«.

Orodja za »nudificiranje« uporabljajo umetno inteligenco za ustvarjanje golih podob iz oblečenih fotografij. Čeprav se praviloma oglašujejo za odrasle, se ta orodja pogosto zlorabljajo za ustvarjanje nenamerno oziroma brez soglasja »nudificiranih« podob ljudi, vse pogosteje pa se uporabljajo tudi za izdelavo nezakonitih podob otrok. Podjetja, razvijalci in posamezniki, ki jih ustvarjajo ali distribuirajo, morajo biti odgovorni ter se soočiti s pravnimi in kazenskimi posledicami.

Tehnologija, ki omogoča ustvarjanje golih in zlorabljajočih podob, ima prikrit in poguben vpliv na življenja otrok po vsem svetu. Podobe otrok, vključno s preživelimi spolne zlorabe otrok, se prirejajo v vedno bolj skrajne in zlorabljajoče oblike. »Deepfake« posnetki so danes tesno povezani s spolnim prisiljevanjem, izsiljevanjem in grožnjami. Zaskrbljujoča dostopnost teh orodij pomeni, da zlorabitelji fotografskih intimnih posnetkov sploh ne potrebujejo več; lahko jih umetno ustvarijo, množično, z zastrašujočo učinkovitostjo. Storilci, med njimi tudi mladi sami, te podobe že monetizirajo ter ustvarjajo nova zlorabljajoča »gospodarstva«.

Ta tehnologija ni le orodje, temveč nov kanal izkoriščanja, ki ženske in otroke, zlasti deklice, izpostavlja doslej neprimerljivemu tveganju. V nobeni družbi, ki ceni varnost in nedotakljivost otroštva, zanjo ni prostora.

V prizadevanju za dogovor o dostojanstvu in zaščiti najmlajših pozivamo vlado in zakonodajalce, naj nujno sprejmejo in uveljavijo regulacijo, ki bo prepovedala orodja za »nudificiranje« in zagotovila, da bodo povsod nedostopna.

To izjavo podpira 107 organizacij, institucij in individualnih strokovnjakov.

Prav tako pozivamo institucije, podjetja in državljane, da nemudoma ukrepajo za odpravo uporabe orodij za »nudificiranje« ter se zavežejo k naslednjemu:

  • Prepoznajte, da orodja za »nudificiranje« povzročajo nepopravljivo škodo posameznikom ter omogočajo neopravičljivo zlorabo in izkoriščanje, zlasti žensk in otrok.
  • Priznajte družbeno škodo, ki jo ta funkcionalnost povzroča, vključno z normalizacijo eksplicitnih vsebin in nasilja na podlagi spola ter erozijo zaupanja in varnosti.
  • Zahtevajte odgovornost in inovacije: od tehnoloških podjetij pričakujte, da bodo varnost vgradila že v zasnovo (»safety by design«), pospešila razvoj in uvedbo učinkovitih zaščit ter zagotovila jasno transparentnost.

Če bomo te nevarnosti še naprej ignorirali, bomo razočarali otroke – in sebe. Ukrepati moramo zdaj. Stati moramo skupaj. Ustaviti moramo spolno zlorabo, ki jo omogoča umetna inteligenca, preden se še bolj razširi.

Naš poziv tehnološkim podjetjem, platformam in razvijalcem

  • Uvesti varnost že v zasnovi (»safety-by-design«). Noben izdelek, model ali funkcija, ki lahko generira »nudificirane« deepfake vsebine, ne sme biti objavljena brez dokazanih zaščit.
  • Zaznati in blokirati »nudificirane« vsebine otrok. Uvesti transparentne, robustne in zasebnost varujoče sisteme zaznavanja, vključno z medplatformnim »hashingom«, zaščitami na ravni modelov in proaktivnim skeniranjem.
  • Prepovedati orodja za »nudificiranje« v svojih ekosistemih. Prepovedati jih v trgovinah z aplikacijami, storitvah gostovanja, vtičnikih, API-jih in integracijah tretjih oseb.
  • Presekati zlorabljajočo ekonomijo. Odstraniti možnosti monetizacije, prijavljati storilce in sodelovati s partnerji v panogi pri prekinitvi plačilnih tokov.
  • Zagotoviti transparentnost. Objavljati jasna poročila o zaznavanju, izvrševanju, zaščitah na ravni modelov ter o vseh zlorabah, povezanih z njihovimi orodji.
Več
09Feb

Teden otroka® 2026 – pomoč pri izbiri letošnjega naslova

9. februarja, 2026By

Poziv k soustvarjanju naslova programa Teden otroka® 2026

Odzivi iz prakse kažejo, da so otrokom še posebej blizu teme prijaznosti, spoštovanja, medsebojnih odnosov in majhnih pozornosti. Z izborom ustrezne in razvojno primerne osrednje tematike želimo zagotoviti, da bodo dejavnosti Tedna otroka® tudi letos utemeljene, aktualne in smiselne za otroke.

Verjamemo, da bomo tudi letos skupaj ustvarili spodbuden prostor, v katerem bodo otroci razvijali občutek lastne vrednosti, medsebojnega spoštovanja in pripadnosti skupnosti ter krepili zavedanje, da je njihov glas pomemben in slišan.

Vabimo vas, da sodelujete pri izboru naslova programa Teden otroka® 2026.
Izpolnitev ankete vam bo vzela le 5 sekund, vaš odziv pa prosimo posredujte do 20. februarja 2026.

👉 https://1ka.arnes.si/Tedenotroka2026

Vaše sodelovanje je za nas dragoceno, saj z izborom soustvarjate vsebinski okvir Tedna otroka®, hkrati pa se že v tej fazi vključujete v razmislek o tematiki in se lažje pripravite na njeno izvajanje.

Hvala za vaš čas in pripravljenost za sodelovanje. Veseli bomo, če anketo delite tudi s sodelavkami in sodelavci v vašem kolektivu.


Program TEDEN OTROKA – https://www.zpms.si/programi/teden-otroka/

Več
02Feb

Rok za oddajo ustvarjalnih del – 6. 2. 2026

2. februarja, 2026By

Dragi učenci, mentorji in koordinatorji.  

Sporočamo vam, da je še en mesec časa za ustvarjanje in oddajo izdelkov za letošnji natečaj Evropa v šoli! Rok za oddajo del je 6. februar (za spletne strani pa 6. marec).

Na kratko ponovimo: tema natečaja v šolskem letu 2025/2026 nosi naslov Kdo navdihuje moje sanje?, s poudarkom na učenju za življenje ter razmišljanju o tem, kaj nam učenje pomeni, kdo nas navdihuje in kako lahko sami postanemo navdih za druge.

Ker se približuje datum za oddajo del – 6. februar – nekaj pomembnih informacij.

Oddaja vseh del

Učitelji_ce in vzgojitelji_ce. Ustvarjena dela morajo biti preko vaših šolskih/vrtčevskih koordinatorjev posredovana regijskim koordinatorjem, regijski koordinatorji pa dela oddate nacionalni vodji natečaja Evropa v šoli, Lei Ban na ZPMS do 6. februarja S tem se bo ustvarjalni del natečaja zaključil.

Šole in vrtci

Vsa dela morajo imeti spremne liste: Spremni list za šole / Spremni list za vrtce

Šola oz. vrtec mora pri oddaji del regijskemu koordinatorju priložiti še zbirni obrazec: Zbirni obrazec za šole / Zbirni obrazec za vrtce

Regijski koordinatorji

Pri oddaji del na nacionalni nivo izpolnite še tale zbirni obrazec: Zbirni obrazec za regijske koordinatorje

Število del, ki jih posamezna šola lahko pošlje na regijski izbor

Šola lahko na regijski izbor pošlje največ 5 izbranih del v posamezni starostni skupini in za posamezno vrsto natečaja. To pomeni npr. 5 likovnih del iz prve triade in 5 literarnih del iz prve triade. Za drugo triado velja enako. Iz tretje triade lahko pošlje 5 likovnih, 5 literarnih, 5 fotografskih in 5 video del, enako velja za srednje šole. Šola lahko na regijski izbor pošlje 1 ustvarjalni izdelek.

Število del, ki jih posamezni vrtec lahko pošlje na regijski izbor

Vrtec lahko na regijski izbor pošlje največ 5 likovnih del

Vsa pravila so napisana tudi v publikaciji.

Število del, ki jih regijski koordinator pošlje na državno raven

V vrtčevski kategoriji lahko regijske komisije izberejo in pošljejo na državno raven toliko likovnih del, kolikor je bilo sodelujočih vrtcev (npr. če je v regiji izdelke ustvarjalo 8 vrtcev, lahko regijski koordinator na državno raven posreduje 8 del). Iz vsake od treh triad lahko regijski koordinatorji pošljejo največ toliko del, kolikor bo sodelujočih osnovnih šol v posamezni triadi (npr. če bo likovna dela druge triade poslalo na regijsko raven deset osnovnih šol, bo regijska ocenjevalna komisija med prispelimi deli za to triado izbrala največ deset likovnih del za državno raven). Enako velja tudi za ostale tri kategorije natečaja. V srednješolski starostni skupini lahko regijske komisije izberejo in pošljejo dvakrat toliko del iz posamezne kategorije natečaja (likovni, literarni, fotografski in video natečaj), kolikor je sodelujočih srednjih šol v regiji. Na primer, če v fotografskem natečaju sodeluje 13 srednjih šol, se na državno raven lahko pošlje največ 26 fotografskih del. Vsak regijski koordinator lahko na državno raven pošlje 1 ustvarjalni izdelek iz svoje regije.

Vsa dela je možno dostaviti osebno ali po pošti na naslov:

Zveza prijateljev mladine Slovenije, za Leo Ban

Dimičeva ulica 9

1000 Ljubljana

Po oddaji izdelkov bodo sledile naslednje faze:

  • delo bodo ocenile nacionalne komisije, ki bodo izbrale nagrajence v različnih kategorijah in starostnih skupinah
  • potekalo bo tudi spletno glasovanje za likovna dela: 11. – 25. 3.2026. V sklopu likovnega natečaja bodo likovna dela III. triade in srednje šole objavljena na družbenih omrežjih za namen javnega glasovanja.Eno delo z največ glasovi v obeh starostnih skupinah bo avtomatsko zasedlo eno od prvih treh mest v svoji starostni skupini.  
  • spletni natečaj gre s šolske ravni direktno na nacionalno raven. Regijski koordinatorji zato ne delajo izbora, vseeno pa vodijo evidenco o sodelujočih. Rezultati o nagrajenih spletnih straneh bodo objavljeni v 17. aprila 2026.
  • regijski koordinatorji bodo o nagrajencih obveščeni 17. aprila 2026
  • in seveda, velika zaključna prireditev, kjer bomo nazdravili vašim dosežkom in podelili priznanja ter nagrade – 13. maj 2026

Vabimo vas torej, da še vzamete ustvarjalne materiale v roke, izrazite svoje ideje in sanje ter jih delite z nami!

Hvala vsem mentorjem, učencem in koordinatorjem za vložen trud, že komaj čakamo, da vidimo vaše izjemne prispevke!

Več
30Jan

Več klikov – manj stikov? Na javnem posvetu tudi glas ZPMS o varnejšem in bolj odgovornem digitalnem okolju

30. januarja, 2026By

Ljubljana, 28. januar 2026 | Hiša Evropske unije

V Hiši Evropske unije je potekal javni posvet »Več klikov – manj stikov?«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Na posvetu so strokovnjaki, odločevalci in predstavniki mladih razpravljali o vplivu družbenih omrežij na odnose, duševno zdravje in vsakdan otrok ter mladostnikov. Poseben poudarek je bil na tem, kako okrepiti varno, odgovorno ter zasebnostno premišljeno digitalno okolje.

Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je poudarila prizadevanja za enotno evropsko rešitev preverjanja starosti, ki bi temeljila na evropski digitalni denarnici in bi preverjala le starost, ne identitete uporabnika. Ob tem je izpostavila, da cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, temveč zmanjševanje sistemskih tveganj za mladoletnike: škodljive vsebine, zasvojitvene prakse in algoritme, ki nagrajujejo skrajnosti.

Antropolog prof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) je opozoril, da smo kljub “hiperpovezanosti” pogosto vse bolj osamljeni, pri mladih pa se kaže porast stisk, kot so tesnobnost in depresivnost. Predstavniki mladih in stroke so poudarili, da so družbena omrežja lahko tudi prostor učenja in ustvarjalnosti, a da so ključni izobraževanje, digitalna pismenost, odgovornost platform ter premišljeni, postopni ukrepi.

Sergej Golubović (Dijaška organizacija Slovenije): Poudarja potrebo po jasnem ločevanju škodljivih in poučnih vsebin na družbenih omrežjih. Opozarja, da bi prehitre omejitve brez prehodnega obdobja lahko sprožile odpor mladih, zato kot ključ vidi izobraževanje staršev in otrok ter krepitev digitalne pismenosti.

Marko Puschner (Center za varnejši internet): Opozarja, da je omejevanje dostopa kompleksno, saj družbena omrežja najstnikom omogočajo stike in ustvarjalnost, nenadna prepoved pa bi jih močno prizadela. Hkrati izpostavlja raziskave o škodljivih vplivih pri mlajših in največjo težavo vidi v neodgovornosti platform, ki ne ščitijo otrok in uporabljajo zasvojljive mehanizme—zato je ključno, da jih regulacija prisili v zagotavljanje varnega digitalnega okolja.

Osrednji del posveta je bila okrogla miza o poti od zasvojenosti do odgovorne regulacije, kjer je sodelovala tudi Sara Geiger Smole (ZPMS) ter izpostavila pomen preventive, izobraževanja in jasnih pravil, ki otrokom pomagajo ohranjati stik s sabo in drugimi, tudi brez zaslona.

Okroglo mizo je moderirala Mojca Štruc, generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo.

Kaj je izpostavila Sara Geiger Smole (ZPMS)

1) Letovanja: “več stika, manj ekranov” – z jasnimi pravili in podporo staršem

Sara je opisala, kako na ZPMS na letovanjih uvajamo pravila, ki spodbujajo osebno druženje, igro in kakovostno preživljanje časa:

  • Telefon je na voljo 30 minut na dan, na vnaprej dogovorjenih mestih (npr. jedilnica), z namenom varovanja zasebnosti in varne rabe (tudi glede fotografij).
  • Vsak tretji dan je dan brez telefona, ki je vnaprej napovedan, starši pa so s pravili seznanjeni že na roditeljskih sestankih.
  • V praksi se pogosto pokaže, da se otroci po 3. ali 4. dnevu tako vključijo v aktivnosti, da na klic domov preprosto pozabijo – in takrat je pomembno, da odrasli zaupamo procesu in otroka vprašamo “kako si, kaj si doživel/-a?”, ne pa da v njem vzbujamo krivdo z “kako te pogrešam”.

Ob tem je opozorila tudi na izzive: nekateri otroci prinesejo več telefonov ali oddajo nedelujočega, včasih pa pritisk prihaja tudi od staršev. Zato je ključno, da ostajamo transparentni, dosledni in dosegljivi – vodje letovanj so staršem vedno na voljo, cilj pa je varno okolje, kjer otroci znova gradijo pristne odnose.

2) TOM telefon: več stisk, več tveganj – in več potrebe po varnih prostorih pogovora

Sara je izpostavila, da družbena omrežja pri otrocih in mladih lahko pomembno vplivajo na fizični in psihični razvoj ter povečujejo tveganje za zasvojitvene vzorce. Pri otrocih v stiski opažamo, da pogosto iščejo tolažbo v telefonu, ranljivejši pa so lahko posebej dovzetni za škodljive vsebine, povezane s samopoškodovanjem ali motnjami hranjenja.

Opozorila je tudi na trend rasti spolnega spletnega nasilja, zlasti izsiljevanj z intimnimi posnetki in nedovoljenega deljenja fotografij, ter na konflikte, ki nastanejo, ko starši otrokom odvzamejo telefon – zato potrebujemo več podpore, pogovora in preventivnih programov.

3) Stališče ZPMS: otrokove pravice naj imajo prednost

Sara je v svojih argumentih poudarila, da otroci uživajo posebno varstvo že na podlagi Ustave RS, zato je poseg države v smer varovanja otrok upravičen in potreben. ZPMS podpira starostne omejitve uporabe družbenih omrežij ter dodatne varovalke, saj otroci še gradijo svojo identiteto in so zato bolj dovzetni za pritiske “všečkov”, potrjevanja in navideznih odnosov, ki lahko poglabljajo stiske. Ob tem je izpostavila, da so digitalne kompetence pomembne in jih je treba razvijati, vendar to lahko počnemo tudi brez družbenih omrežij; ključno pa je, da pri oblikovanju rešitev vključimo glas mladih ter pospremimo z raziskavo o razširjenosti rabe družbenih omrežij in njihovih učinkih v Sloveniji.

Skupaj za varnejši splet in več pristnih stikov

V ZPMS verjamemo, da so najboljše rešitve tiste, ki povežejo odgovorno regulacijo, tehnične varovalke in stalno ozaveščanje, predvsem pa da otrokom ponudijo več prostora za stik, igro, pripadnost in varnost. To živimo tudi skozi našo mrežo 109ih lokalnih društev in zvez, kjer se pomoč in preventivni programi najbolj neposredno dotaknejo otrok, mladostnikov in družin v okolju, kjer živijo.

Več
27Jan

Kartica za prosti čas otrok in mladostnikov

27. januarja, 2026By

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj s sopodpisniki in sopodpisnicami predlaga uvedbo sistemske, univerzalne finančne spodbude, ki bi otrokom in mladostnikom omogočila lažji in bolj enakopraven dostop do organiziranih prostočasnih dejavnosti. Kartica za prosti čas otrok in mladostnikov bi bila namenjena krepitvi zdravja, dobrega počutja, socialne povezanosti ter zmanjševanju socialnih razlik in socialne izključenosti. Državi predlagamo pripravo in sprejem Zakona o Kartici za prosti čas otrok in mladostnikov, ki bi uredil namen ukrepa, upravičence, vlogo staršev ali skrbnikov, register izvajalcev, način izplačil ter nadzorni okvir, vključno z ustanovitvijo javnega zavoda za operativno vodenje sistema.

Celotno pobudo si lahko preberete tukaj.

V praksi želimo nasloviti dejstvo, da v Sloveniji vsi otroci nimajo enakih možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Neenakosti se poglabljajo zaradi osebnih okoliščin in družinskega okolja (ekonomsko-socialni status, izobrazba, invalidnost, narodnost ali etnična pripadnost, jezik, bivanjsko okolje …), zato se del otrok znajde na robu družbe in pogosteje doživlja izključevanje ali diskriminacijo. Ob tem številne analize opozarjajo na pomanjkanje krajevno dostopnih, finančno dosegljivih, vsebinsko raznolikih in kakovostnih dejavnosti po šoli, ob koncih tedna ter med počitnicami – še posebej za otroke s čustveno-vedenjskimi težavami, pri krepitvi socialnih veščin in pri preprečevanju medvrstniškega nasilja ter različnih oblik zasvojenosti.

Darja Groznik, predsednica ZPMS: »Verjamemo, da lahko kot široka mreža nevladnih organizacij skupaj premaknemo pomembne mejnike na področju enakih možnosti otrok v Sloveniji – da prostočasne dejavnosti ne bodo privilegij, temveč pravica, uresničljiva za vse.«

Kartica bi bila zasnovana kot univerzalna podpora, ki ne bi bila privilegij, temveč uresničljiva pravica za vse. Predlagamo, da bi jo prejel vsak otrok med 6. in 18. letom. Vsakemu otroku bi se iz državnega proračuna dodelilo 100 EUR letnega dobroimetja, ki bi ga starš ali skrbnik namenil za plačljive prostočasne dejavnosti zunaj šolskega kurikuluma (v šolskem letu) ter za organizirane dejavnosti med počitnicami. Sredstva bi se izplačevala neposredno izvajalcem – nevladnim organizacijam (društvom, klubom, zavodom ipd.) – kar krepi transparentnost in omogoča stabilnejše izvajanje programov na terenu.

Pobuda posebej poudarja, da so strukturirane, varne in ustvarjalne prostočasne dejavnosti pomemben zaščitni dejavnik: krepijo odpornost, samozavest, socialne veščine, občutek pripadnosti ter zmanjšujejo tveganja za osamljenost, nasilna vedenja in zasvojenosti. To razbremenjuje tudi zdravstveni in socialni sistem, saj preventivni pristopi dolgoročno zmanjšujejo potrebo po kurativni obravnavi. Prav zato želimo okrepiti preventivo in omogočiti okolja, v katerih imajo otroci ob sebi zanesljive, kompetentne mentorje ter dostop do spodbudnega prostora za razvoj.

Pobuda se naslanja tudi na pravne podlage, ki prepoznavajo prosti čas kot otrokovo pravico (Konvencija o otrokovih pravicah, 31. člen) ter na ustavno načelo enakopravnosti in posebno varstvo otrok. Hkrati izpostavlja, da številne slovenske resolucije na področju športa, kulture, duševnega zdravja, socialnega varstva in preprečevanja kriminalitete podpirajo razvoj preventivnih dejavnosti in krepitev socialne pravičnosti, solidarnosti ter ustvarjalnosti.

Kot pomembno orientacijo pobuda navaja tudi mednarodne primere dobrih praks (npr. Švedska, Finska, Danska, Islandija), kjer različni modeli “kartic” ali “bonov” dokazujejo, da lahko dostopen prosti čas igra ključno vlogo pri preprečevanju marginalizacije in socialne izključenosti ter pri krepitvi zdravja otrok in mladih.

Za nevladni sektor bi Kartica pomenila močnejšo družbeno prepoznavnost, stabilnejše financiranje programov in dodatno spodbudo za razvoj partnerstev med občinami, šolami, starši in izvajalci. To je še posebej pomembno za lokalne skupnosti, kjer programi največkrat nastajajo in živijo prav v sodelovanju z ljudmi na terenu – tudi prek mreže lokalnih društev in zvez ZPMS, ki vsak dan dokazujejo, da se najbolj učinkovita pomoč začne blizu otrok.

Pobuda ZPMS za uveljavitev Kartice za prosti čas otrok in mladostnikov

Pobuda ZPMS za uveljavitev Kartice za prosti čas otrok in mladostnikov

Zveza prijateljev mladine Slovenije skupaj s sopodpisniki in sopodpisnicami predlaga sprejetje sistemske oblike spodbujanja otrok in mladostnikov za njihovo večjo vključenost v prostočasne dejavnosti, kar krepi njihovo zdravje ter prispeva k zmanjševanju socialnih razlik in socialne izključenosti. Državi predlagamo, da pripravi in sprejme Zakon o Kartici za prosti čas otrok in mladostnikov.

Čeprav v Sloveniji nimamo univerzalnega otroškega dodatka, bi lahko Kartica za prosti čas otrok in mladostnikov (v nadaljevanju Kartica) predstavljala univerzalno obliko podpore, ki bi vsem otrokom omogočala enake možnosti za vključevanje v prostočasne dejavnosti.

1.      Zakaj ta pobuda ?

  • V Sloveniji vsi otroci nimajo enakih možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.
  • Poglabljajo se neenakosti zaradi osebnih okoliščin otrok in mladostnikov ter njihovih staršev ali skrbnikov (ekonomsko-socialni status, izobrazba, invalidnost, narodnost ali etnična pripadnost, jezik, socialni izvor, bivanjsko okolje…). Znajdejo se na robu družbe in večkrat doživljajo  diskriminacijo.
  • Primanjkujejo finančno in krajevno dostopne, vsebinsko raznolike in kakovostne dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa v popoldanskem času (po šoli), ob koncih tedna in med počitnicami (dnevno varstvo, tabori in letovanja). (Vir)
  • S finančnimi in drugimi ovirami za večjo vključitev v prostočasne dejavnosti se zlasti srečujejo nekatere skupine otrok: otroci s posebnimi potrebami, otroci iz enostarševskih družin, otroci iz velikih družin, otroci priseljencev, pripadnikov etničnih manjšin (zlasti iz romskih skupnosti), otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter otroci iz disfunkcionalnih družin.
  • O pomanjkanju programov za kakovostno preživljanje prostega časa po šoli in tudi v času šolskih počitnic opozarjajo tudi v Analizi potreb ranljivih skupin prebivalstva po socialnovarstvenih programih in programih v podporo družinam. V njej izpostavljajo pomanjkanje programov za otroke in mladostnike s čustveno-vedenjskimi težavami; za podporo pri krepitvi socialnih veščin in tiste, ki naslavljajo novodobno med-vrstniško nasilje in oblike odvisnosti. (Vir)
  • Poslabšujeta se duševno zdravje (stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja, samomorilnost) in telesno zdravje (porast prekomerne telesne teže, slabšagibalna zmogljivostin večtežav zaradi sedečega načina življenja). Pogostejše so tudi raznovrstne  težave, povezane s prekomernouporabo ekranov.

2.      Predlog za vzpostavitev slovenskega modela finančne spodbude vključevanja otrok in mladostnikov v prostočasne aktivnosti

  • Predlagamo sprejetje Zakona o Kartici za prosti čas. Z zakonom se določi: opredelitev namena kartice; kdo je upravičen do nje; vloga staršev ali skrbnikov;  register ponudnikov prostočasnih dejavnosti; komu se finančna spodbuda izplača (neposredno ponudniku /izvajalcu s statusom nevladne organizacije: društvu, klubu, zavodu); katero ministrstvo bo odgovorno za izvajanje vseh nalog v zvezi s kartico; opredeli se programski in nadzorni svet Kartice za prosti čas. Z zakonom se ustanovi Javni zavod Kartica za prosti čas.
  • Kdo dobi kartico: vsak otrok v starosti od 6 do 18 let. V šolskem letu 2024/25 je v Sloveniji 195.704 osnovnošolcev in 83.839 srednješolcev. Skupaj 279.543 otrok.
  • Višina sredstev: Vsak otrok dobi iz državnega proračuna dobroimetje v višini 100 EUR/letno. Dodeli se enemu od skrbnikov otroka, ki ima stalno bivališče v Sloveniji in pri katerem je otrok prijavljen. Skupaj iz državnega proračuna 27.954.300 EUR + stroški operativnega vodenja.
  • Za katere dejavnosti jih lahko otrok uporabi: za vse plačljive prostočasne dejavnosti med šolskim letom, ki niso del obveznega ali razširjenega programa (OŠ) in za dejavnosti med počitnicami.
  • Kdo lahko prejme sredstva iz kartice: izvajalci prostočasnih dejavnosti (NVO), ki jih vodijo subjekti, ustanovljeni na podlagi Zakona o društvih, Zakona o zavodih, Zakona o ustanovah in Zakona o nevladnih organizacijah.
  • Vzpostavi se digitalizirani sistem izvajanja Kartice za prosti čas ter register izvajalcev. Slovenija že ima digitalno infrastrukturo:  FURS (dodelitev, spremljanje in unovčevanje); AJPES in eDavki omogočajo varno identifikacijo staršev kot zakonitih zastopnikov, dodeljevanje dobroimetja, omejitev porabe, spremljanje statistike, nadzor nad morebitnimi zlorabami in drugo.
  • Kdo je lahko mentor ali vaditelj: vsakdo, ki ima preverjene kompetence za vodenje dejavnosti po (sprejetih) pravilih izvajalca in morda v podzakonskem aktu določenih minimalnih pogojih.

3.      Glavni cilji pobude

  • Krepiti notranje vire moči otrok (npr. odpornost, ustvarjalnost, samozavest, empatijo, radovednost, vztrajnost, občutek varnosti in zaupanja, sposobnost reševanja problemov, notranjo motivacijo, občutek smisla in identitete, moralni kompas, pogum in drugo) ter ustvarjati pogoje za njihov razvoj v okolju, kjer imajo otroci ob sebi stabilnega, zanesljivega in kompetentnega odraslega ter dostop do varnega, spodbudnega in povezujočega prostora. Hkrati krepiti tudi zunanje vire moči (družino, lokalno skupnost, podporno socialno mrežo, vrstniške odnose, prijateljstva in skupinsko pripadnost).
  • Zagotoviti enake možnosti za dostop do kakovostnih, vsebinsko bogatih, raznolikih in ustvarjalnih prostočasnih dejavnosti, ki potekajo zunaj šolskega kurikuluma. 
  • Krepiti preventivne dejavnosti kot osrednji pristop pri skrbi za otroke, namesto pretežno kurativnih pristopov.
  • Zmanjšati tveganja za zasvojenosti, nasilna vedenja in osamljenost ter posledično razbremeniti zdravstveni in socialni sistem pri zdravljenju in rehabilitaciji otrok in mladostnikov.
  • Spodbujati lokalne skupnosti k oblikovanju lastne politike do prostega časa otrok in mladostnikov ter k povečanju njihove finančne podpore, pozornosti, kadrov in prostorov.
  • Okrepiti podporo lokalnim društvom, kulturnim, športnim in drugim organizacijam, ki vključujejo otroke in mladostnike.

4.      Pravne podlage:

Prostočasno udejstvovanje je pravica otrok, kar pomeni, da morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje, v katerih to ne bo privilegij otrok, katerih starši zmorejo plačevati vse stroške, temveč pravica, uresničljiva za vse otroke – ne glede na kraj bivanja, ekonomski status družine (otrok) ali osebne okoliščine ter njihove posebne potrebe.

  • Konvencija o otrokovih pravicah v  31. členu določa: »1. Države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti, in do prostega udeleževanja kulturnega življenja in umetnosti. 2. Države pogodbenice spoštujejo in podpirajo otrokovo pravico polno se udeleževati kulturnega in umetniškega življenja in spodbujajo zagotavljanje ustreznih in enakih možnosti kulturnega, umetniškega, razvedrilnega in prostočasnega udejstvovanja.« 
  • Ustava RS: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na osebne okoliščine. V 56. členu Ustave RS je zapisano: »Otroci uživajo posebno varstvo in skrb.«
  • Številne resolucije, sprejete v slovenskem parlamentu, poudarjajo nujnost razvoja različnih preventivnih dejavnosti za otroke in mlade, tudi v njihovem prostem času, ter pri tem izpostavljajo nujnost krepitve zdravja, socialne pravičnosti, solidarnosti, participativnega sodelovanja in ustvarjalnosti posameznikov: Resolucija o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba«; Resolucija o nacionalnem programu športa v RS za obdobje 2026–2035; Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028; Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030; Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031; Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete in druge.

5.      Pomen prostega časa

  • Organizirane, strukturirane dejavnosti otrok in mladostnikov zagotavljajo pestre in ustvarjalne oblike preživljanja prostega časa, kar je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah. Te dejavnosti:  prispevajo k razvijanju njihovih interesov in zadovoljevanju potreb; razvijajo sposobnost komuniciranja in skupnostnega reševanja problemov; nudijo prostor razvijanja osebnostnih lastnosti, ki spodbujajo šolsko uspešnost; nudijo podporo odraslih zunaj družinskega okolja; prispevajo h krepitvi kompetenc za njihovo boljše soočanje z izzivi odraščanja; predstavljajo spodbudno okolje za krepitev duševnega zdravja in pomembno prispevajo k preprečevanju razvoja zdravstvenih težav, tudi težav v duševnem zdravju; nudijo varno okolje za pridobivanje novih socialnih veščin in socialnih kompetenc; prispevajo h krepitvi samozavesti; nudijo izkušnjo  neformalnega učenja s pridobivanjem znanj, spretnosti, veščin in navad, ki so nujna za zdravo odraščanje; zagotavljajo pridobivanje poklicnih in podjetniških kompetenc in veščin, spretnosti in znanj za sodelovanje, timsko delo, voditeljstvo, reševanje težav in kritično mišljenje; prikličejo subjektivni občutek svobode, saj lahko posameznik svobodno izbira in svobodno deluje; odvračajo otroke in mladostnike od novodobnih zaslonskih aktivnosti in pretežno sedečih oblik dela in življenja ter predstavljajo družbeno naložbo za prihodnost.
  • Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je treba prosti čas obravnavati kot vir izboljšanja zdravja in sposobnosti otrok in mladostnikov, da se spopadajo z zahtevami vsakdanjega življenja in si prizadevajo za smiselno in uravnoteženo življenje.
  • Sodelovanje v strukturiranih zunajšolskih, prostočasnih dejavnostih lahko otrokom in mladostnikom ponudi vrsto priložnosti za izboljšanje osebnostnega razvoja, ki niso nujno na voljo v rednih institucionalnih oblikah izobraževanja (OŠ in SŠ).

6.      Socialni in zdravstveni položaj otrok in mladostnikov v Sloveniji

  • Stopnja tveganja revščine je bila v letu 2024 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke (SURS). V Sloveniji 41.000 otrok ali 10,2 % otrok živi pod pragom tveganja revščine. Tveganje socialne izključenosti v letu 2024 je bilo 14,4-odstotno in se je v primerjavi z letom 2023 zvišalo za 0,7 odstotne točke (SURS).
  • Kljub delnemu povečanju dostopnosti plačljivih prostočasnih dejavnosti, še vedno ostaja 27 % gospodinjstev, ki vsem otrokom ne morejo omogočiti rednih plačljivih prostočasnih dejavnosti. Teh dejavnosti ne zmorejo plačevati v kar 48 % gospodinjstev, ki živijo pod pragom revščine. (SURS)
  • Narašča število otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju, kar dokazuje tudi statistika TOM telefona (Telefon za otroke in mladostnike). TOM, edini telefon za otroke in mladostnike, ugotavlja 5,6 % letno rast kontaktov. Najpogostejše vsebine, ki jih mladi izpostavljajo, so povezane z odnosi z vrstniki, odnosi znotraj družine, psihičnimi težavami, večjo prisotnostjo fizičnega in psihičnega nasilja ter samomorilnimi mislimi. Pred epidemijo covida je bil s samomorilno tematiko povezan vsak 60. kontakt, v obdobju epidemije vsak 13. kontakt, zdaj pa se številka vrti nekje vmes.
  • O duševnih stiskah in novodobnih težavah pogosto govorijo tudi otroci na otroških parlamentih.
  • V sistem pomoči zaradi težav z nasiljem (do sebe in/ali do drugih) je vključenih vse več otrok in mladostnikov (Vir). Narašča število otrok s posebnimi potrebami (Vir). Narašča število uživalcev prepovedanih drog. (Mimogrede: skupen znesek za reševanje problematike drog v Sloveniji v letu 2022 je znašal 18.268.766,53 evrov. (Vir)
  • Širše raziskave kažejo, da se je trend poslabšanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih letih še okrepil, tudi zaradi vse pogostejše uporabe sodobnih digitalnih naprav, tako v šoli, prostem času kot domačem okolju, kar vpliva na njihovo socialno povezanost, samopodobo in zdravje (Vir). Vse pogosteje se dogaja, da realno življenje otroci nadomeščajo z virtualnim svetom, so vse manj fizično aktivni, socialno se izolirajo, izgubljajo kontrolo nad porabo časa na spletu, spremenijo stil življenja in obnašanje, skrhajo se medsebojni odnosi v družini, ne zanimajo se za skupnost, upada učni uspeh, osiromašijo med-vrstniško in družinsko komunikacijo.  Problemi naraščajo tudi do stopnje, ko potrebujejo strokovno pomoč, psihoterapijo, zdravljenje.
  • Od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov pri zdravniku zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni zdravstveni ravni za 26 %, na sekundarni za 70 % (Vir). Poraba zdravil za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov se je v desetletju povečala za 50 %, število obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj za 70 % (Vir). Duševne motnje pri otrocih in mladih so veliko družbeno in finančno breme, saj po nekaterih presojah posameznik z vedenjsko motnjo v zgodnjem otroštvu do svojega 27. leta za družbo pomeni 10-krat večje finančno breme v primerjavi z vrstniki (Vir).  
  • V Sloveniji deluje 20 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, namenjenih otrokom  in mladostnikom, ki se soočajo s težavami v domačem okolju, s težavami v odraščanju, psihosomatskimi težavami, zasvojenostjo, razvojnimi težavami, učnimi težavami, čustvenimi in vedenjskimi motnjami, motnjami v spanju in motnjami hranjenja. Predvidoma naj bi delovalo 50 tovrstnih centrov, ki pa bodo namenjeni predvsem kurativnim dejavnostim, odpravljanju posledic in v manjši meri preprečevanju vzrokov. (Vir)
  • V strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v zadnjem desetletju narašča število otrok in mladostnikov z resnimi težavami v duševnem zdravju in pridruženimi oblikami najtežjih čustvenih in vedenjskih motenj. (Vir)
  • Obstaja razkorak med potrebami in realno možnostjo, da otrok pravočasno prejme strokovno pomoč ob pojavu simptomov duševnih težav. To prejme le 20 do 30 % otrok.
  • Revščina, socialna izključenost in neenakosti v družbi dokazano povečujejo tveganje za slabo duševno zdravje.
  • Podatki kažejo, da so gibalne sposobnosti slovenskih otrok izrazito oslabljene (in se še slabšajo) v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. Zmanjšuje se motivacija za redno gibanje. V Sloveniji smo še vedno priča epidemiji prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih (Vir) Prekomerne prehranjenosti je deležna skoraj četrtina otrok.

Da bi se uspešneje spopadli z naštetimi problemi neugodnega položaja otrok in mladostnikov moramo okrepiti preventivne dejavnosti, tudi z dodatnimi sistemskimi ukrepi za preprečevanje socialne izključenosti ter za krepitev fizičnega in duševnega zdravja otrok in mladostnikov.

7.      Mednarodni primeri dobrih praks

Švedska, Finska, Danska in Islandija že imajo kartice za prosti čas otrok in mladostnikov. Te države so ugotovile, da lahko prosti čas igra ključno vlogo pri preprečevanju marginalizacije posameznikov in skupin ter socialne izključenosti in neenakosti.(Fundacija We)

Švedska je 19. junija 2025 sprejela Zakon o Kartici za prosti čas, imenovanoFritidskort Lag (2025:759) om fritidskort – uradno besedilo v PDF. Veljati je začel   9. septembra 2025. https://fritidskortet.se/foralder/information/in-english Namenjena je otrokom od 8. do 16. leta starosti s stalnim prebivališčem na Švedskem. Dejansko ne gre za fizično kartico, ampak digitalno obliko, ki se uporablja za plačilo dejavnosti preko sistema – za plačilo rednih prostočasnih dejavnosti v športu, kulturi, aktivnostih na prostem in v drugih otroških in mladinskih društvih. V letu 2025 je določena višina 45,5 EUR za večino otrok ter 182 EUR v primeru gospodinjstev, ki prejmejo dodatek za stanovanje (housing allowance / bostadsbidrag). Kartica za prosti čas se ne šteje kot dohodek ali premoženje in zato ne vplivala na pravico družin do finančne pomoči.

Finska. Njihov model za prostočasne dejavnosti je projekt Ministrstva za izobraževanje in kulturo, katerega glavni cilj je povečati dobro počutje otrok in mladih ter vsakemu izmed njih omogočiti vključitev v dejavnosti po lastni izbiri. Na podlagi vlog Ministrstvo za izobraževanje in kulturo občinam dodeli skupno 14,5 milijona EUR. Poleg teh sredstev dejavnosti sofinancirajo tudi sodelujoče občine. Od 1. januarja 2025 mesto Turku (Finska) z občinskim programomBoostii vsako leto dodeli vsakemu otroku (od 7 do 19 let starosti) od 160 do 260 EUR letno (odvisno od starosti) finančno spodbudo za vključitev v športne dejavnosti.

Danska. Fritidspas se osredotoča na angažiranost otrok na področju športa. Na Danskem se sistem za prosti čas izvaja prek občin, ki ga izvajajo v 85. od skupno 98. danskih občin.  

Islandija. Reykjavik model Kartica je sistem t.i. bonov za rekreacijo otrok in mladostnikov, starih od 6 do 18 let, s prebivališčem v Reykjaviku. V letu 2023 je vsak otrok prejel 527 EUR, ki jih starši dodelijo izvajalcem dejavnosti, in se lahko uporabi za stroške popoldanskega prostočasnega programa otroka ali kritju drugih stroškov aktivnosti in usposabljanja.

8.      Pomen Kartice za prosti čas za nevladni sektor (NVO)

Nevladne organizacije so ključni in nepogrešljivi izvajalci prostočasnih dejavnosti v lokalnih skupnostih. Nudijo raznovrstne vsebine in oblike vključevanja otrok in mladih, vključno z mladinskim delom in prostovoljstvom.

Kartica za prosti čas bo prispevala k večjemu družbenemu pomenu nevladnih organizacij (NVO), stabilnosti njihovega delovanja ter krepitvi njihove vloge pri preprečevanju socialne izključenosti. Omogočila bo razvoj lokalnih partnerstev med občino, NVO, šolami in starši ter spodbudila ustanavljanje in delovanje novih nevladnih organizacij, zlasti v manjših krajih. Poleg tega bo kartica: okrepila lokalno mrežo programov za otroke in mladostnike; spodbudila nadaljnji razvoj prostovoljnega dela med otroki in mladimi; izboljšala dostop do kakovostnih in zanesljivih informacij o prostočasnih dejavnostih po občinah in ustvarila nove priložnosti za sodelovanje in participacijo otrok in mladostnikov.   

Pripravili: Liana Kalčina in Darja Groznik

Ljubljana, 4.12.2025

Več
23Jan

TOM telefon vabi nove prostovoljce

23. januarja, 2026By

Pred nekaj leti je bil samomorilen vsak 60. klic na TOM telefon. Danes je tak že vsak 13. klic.

To je preveč. TOM telefon potrebuje pomoč. Ali poznate koga, ki bi bil pripravljen nameniti svoj čas in empatijo otrokom ter mladostnikom v stiski? Morda ste to prav vi?

TOM telefon® letos praznuje 35 let delovanja. V teh treh desetletjih smo bili varen pristan za tisoče otrok, a stiske, s katerimi se mladi soočajo danes, so težje kot kdajkoli prej. Statistika ne laže: duševne stiske so v porastu in naši telefoni ne nehajo zvoniti.

𝐏𝐨𝐭𝐫𝐞𝐛𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝐯𝐚𝐬, 𝐝𝐚 𝐛𝐢 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢𝐥𝐢 𝐧𝐚 𝐯𝐬𝐚𝐤 𝐤𝐥𝐢𝐜.

Če imate v sebi empatijo in želite aktivno pomagati pri reševanju mladih življenj, vas vabimo, da se pridružite naši mreži več kot 130 prostovoljcev. Postanite del TOM telefona.

Nudimo vam izjemno ekipo podpore, strokovno osnovno izobraževanje, uvajanje in stalno podporo supervizorjev.

Kdaj? Informativni sestanek bo v ponedeljek, 16. 2. 2026, ob 17.00 prek Zooma.

Piši na: laura.schwarzmann@zpms.si

Več na: www.e-tom.si/prostovoljstvo

Ne dopustimo, da klic v stiski ostane neslišan. Postanite glas upanja za otroke in mladostnike.

Več