Predlog za oblikovanje Sveta za otroke pri Vladi Republike Slovenije

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) ob aktualnih dogodkih, povezanih z otroki, vedno znova ugotavljamo, da v Sloveniji nimamo dovolj dobro povezane, usklajene in koherentne politike na področju uveljavljanja otrokovih pravic. Delo državnih organov je preveč sektorsko razdrobljeno in zaradi nepovezanosti tudi neučinkovito, zlasti pri reševanju problemov, ki zadevajo več ministrstev ali vladnih služb ter vlade v celoti.

V ZPMS verjamemo, da je bila priprava in sprejetje Programa za otroke in mladino 2006 – 2016 dobra osnova povezovanja in skupnega delovanja vseh ključnih nosilcev v slovenski družbi, ki sprejemajo strateške in sistemske ukrepe ter pripravljajo in izvajajo programe in dejavnosti za otroke, čeprav smo pogrešali sprejetje in sledenje jasnim kazalcem napredka. Pripravljen je bil celo Akcijski načrt za uveljavitev programa, ki pa se ni izvajal.

V ZPMS smo ogorčeni nad dejstvom, da je bil program pripravljen le za to, da ga je država poslala in predstavila mednarodnim organizacijam, dejansko pa se v Sloveniji ne izvaja, nihče ne skrbi za spremljanje njegovega uresničevanja ali za etapno in končno evalvacijo učinkov in dosežkov.
Zato Nacionalni odbor za otrokove pravice (NO OP) pri ZPMS predlaga Vladi RS, da ustanovi Svet za otroke,
kot obvezni posvetovalni forum za vprašanja vseh politik za otroke.

Obrazložitev:
ZPMS ugotavlja, da so še vedno prevelike vrzeli med ustavno, konvencijsko in zakonsko določenimi pravicami ter prevečkrat neučinkovito in ne dovolj kakovostno prakso zagotavljanja uresničevanja njihovih pravic. Na ta vprašanja vztrajno opozarja tudi Odbor za otrokove pravice OZN v svojih sklepnih ugotovitvah ob obravnavi poročil Republike Slovenije o uresničevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah (zadnje poročilo in priporočila iz leta 2014). Središče ZIPOM, ki deluje pod okriljem ZPMS kot koalicija nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic, je leta 2013 pripravilo alternativno poročilo o uresničevanju Konvencije, ki ga je Odbor OZN večinsko upošteval. Državi tako nalaga izvajanje novih priporočil ter opozarja na to, da nekaterih priporočil iz preteklosti ne izvaja in posebej omenja nujnost prepovedi vsakršnega razlikovanja, ureditve problema preživnin, nasilja, prepovedi telesnega kaznovanja, trgovanja z otroki, položaja otrok brez spremstva, prisilne poroke otrok in številna druga, še vedno aktualna in ne zadostno rešena vprašanja. Zato naj se zakonodaja s področja družine dopolni tako, da bo vključevala pravno podlago za oblikovanje in sprejem nacionalnega programa (ali resolucije) za otroke, ki ga bo sprejel parlament (in ne kakor do sedaj vlada).

Svet za otroke naj pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojnimi državnimi organi, z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami, ki delujejo na področju zaščite največje koristi otrok.

Naloge Sveta za otroke bi bile:
– na podlagi ustave, konvencij in zakonov, izvajanje usklajevalnih nalog ter uresničevanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za zaščito največje koristi otrok in razvoj obstoječe ravni kakovosti življenja otrok, ki jih zajema področje uporabe Konvencije ZN o otrokovih pravicah, Strategij o otrokovih pravicah OZN, Sveta Evrope in EU ter drugih obveznosti, ki jih je država Slovenija prevzela;
– spremljanje postopkov podpisovanja, ratifikacije in uveljavljanja novih mednarodnih pogodb ter spremljanje uresničevanja že sprejetih mednarodnih obveznosti države;
– dajanje mnenj o predlogih zakonov in drugih podzakonskih aktov s področij, ki zadevajo otrokove pravice;
– sodelovanje pri pripravi vsebinskih izhodišč nacionalnih programov (resolucij) in dajanje mnenj;
– spremljanje, ugotavljanje in ocenjevanje položaja otrok v družbi;
– spremljanje in spodbujanje sodelovanja med ministrstvi, strokovnimi institucijami ter nevladnimi organizacijami s področja otrokovih pravic;
– spremljanje usklajenega zbiranja in objavljanja ustreznih statističnih podatkov o položaju otrok;
– spremljanje in ocena vpliva otroške participacije na družbene spremembe, predlaganje ukrepov in spremljanje upoštevanja interesov otrok v drugih politikah na državni ravni;
– dajanje predlogov in priporočil glede financiranja dejavnosti za otroke v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, sociala, predšolska vzgoja), v okviru nevladnega sektorja, katerega financiranje je vezano na nacionalne programe (kultura, šport) in na financiranje programov nevladnega sektorja za otroke, ki nimajo podlag v nacionalnih programih (otroška participacija, druge prostočasne aktivnosti, programi za zmanjševanje socialne izključenosti otrok, …);
– opravljanje drugih nalog, skladno s pravili o delovanju sveta.

Strokovne in administrativne naloge za svet naj opravlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ZPMS si vse od ustanovitve pred 63-imi leti s svojimi programi in projekti prizadeva za uveljavljanje otrokovih pravic do zdravega razvoja, do zdravja otrok in mladostnikov, kakovostnega izobraževanja in prostega časa, socialne zaščite ter varnega in otrokovim potrebam skladnega družinskega in socialnega okolja. Posebno skrb je vseskozi namenjala uveljavljanju pravice do participacije, do aktivne udeležbe otrok v družbi. Posebej je bila aktivna Komisija za otrokove pravice, ustanovljena leta 1989. Njena prva uspešna prizadevanja so povezana z vključitvijo otrokovih pravic v slovensko ustavo, še preden je bila 20. novembra 1989 sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah v OZN. Slovenija je bila tako ena izmed prvih držav, kjer so postale otrokove pravice ustavna kategorija, tudi zahvaljujoč prispevku Komisije za otrokove pravice.

Vsa leta si je ZPMS prizadevala za usklajeno in učinkovito delovanje vseh državnih in lokalnih organov, ki s svojim delom pomembno in mnogokrat usodno vplivajo na položaj otroka v družini, v socialnem okolju in v slovenski družbi. Vztrajala je in še vedno vztraja, da se dosežena raven zagotovljenih pravic ohrani ter dvigne raven zaščite otrok ter možnosti otrokovega usklajenega intelektualnega, kulturnega in socialnega razvoja v vseh delih Slovenije, in ne le v urbanih okoljih.

Dr. Sonja Merljak Zdovc                                                                       Darja Groznik

Predsednica Nacionalnega odbora                                                         Predsednica

za otrokove pravice                                                                                Zveza prijateljev mladine Slovenije