MOJCA SEČKI, strokovna sodelavka ZPMS pri nacionalni mreži TOM telefon za otroke in mladostnike, je pripravila kolumno za Glasilo Ljubljana (str 35).

Zazvoni telefon. »TOM telefon tukaj, kako ti lahko pomagam?«

Vsak klic na TOM je nova zgodba. Svetovalci nikoli ne vedo, kdo bo na drugi strani in s kakšno vsebino bo poklical. Včasih gre za vsakdanje skrbi, drugič za kaj lepega, tretjič za tiho bolečino, ki dolgo ostaja brez besed.

Med številnimi klici, ki prihajajo vsak dan, so tudi takšni, ob katerih ti zastane dih in te stisne v prsih. Stisne od čustev, od odgovornosti in predvsem od spoštovanja do poguma, da nekdo sploh spregovori o tem, kar se mu dogaja. Eden takšnih trenutkov je, ko otrok ali mladostnik spregovori o spolnem nadlegovanju ali nasilju. Ni važno, ali gre za neprijetne dotike, zbadanja, opazke ali posnetke, ki jih nekdo deli brez njegovega dovoljenja, tak pogovor vedno nosi težo, ki jo je težko opisati z besedami.

Spolno nasilje močno vpliva na telesno in duševno zdravje. Žrtve pogosto spremlja mešanica občutkov, kot so zmeda, sram, nelagodje, krivda. Nekatere se prepričujejo, da »samo pretiravajo« ali da »ni tako hudo«. Pogosto ne vedo, kako poimenovati to, kar doživljajo, ali pa, da je to sploh nasilje. Nekatere so prepričane, da so same krive, ker so bile npr. tiho ali se niso branile.

Vse to so povsem naravni občutki in odzivi na spolno nasilje, a prav ti pogosto otežijo pogovor o tem, kaj se je zgodilo. Kako poveš, da ti je nekdo storil nekaj, česar nisi želel, če še sam nisi prepričan, kaj točno se je zgodilo? Če nisi prepričan, ali ti bodo verjeli? Če se sprašuješ, ali te sploh kdo lahko razume? Kje sploh začeti?

Takrat lahko podporo nudijo prostovoljke (in prostovoljci), ki so usposobljene svetovalke na TOM-u, Telefonu za otroke in mladostnike. TOM je anonimna svetovalna linija in včasih se je lažje zaupati nekomu, ki te ne pozna. Nekomu, ki je na drugi strani slušalke ali zaslona, te ne vidi, a te posluša in pokaže, da nisi sam.

Ob poslušanju otrokove zgodbe lahko svetovalka začuti mešanico šoka, žalosti, jeze in močne želje, da bi izbrisala njegovo bolečino. A ve, da mora ostati mirna in zbrana, ker otrok v tem trenutku potrebuje nekoga, ki bo lahko ob njem. To ni trenutek za ponujanje rešitev, razlag ali besed, kot so »Vse bo v redu.«

Namesto tega se svetovalka ustavi. Umiri sebe in nežno odpre prostor, v katerem lahko otrok v svojem tempu pove svojo zgodbo. S tem mu pokaže, da njegovi občutki štejejo in da jih je vredno poslušati. Otroku pomaga ubesediti, kaj se je zgodilo, ter prepoznati in poimenovati njegove občutke. Pomaga mu razumeti, da za spolno nasilje ni kriv. Ne glede na to, kaj zdaj občuti in misli o sebi, krivda je vedno na strani tistega, ki je prestopil mejo in izkoristil zaupanje.

Za otroka je izredno pomembno, da se v trenutkih stiske pogovarja s čustveno zrelo odraslo osebo, saj s svojo notranjo umirjenostjo otroku pokaže, da ni sam, da so njegova čustva razumljena in jih je mogoče postopoma urediti.

Ko otrok dobi pozitivno izkušnjo pogovora, je to že prvi korak v smeri spremembe. Po tem lahko s svetovalko raziskujeta, kaj si želi narediti in iščeta majhne, varne korake, ki bi mu lahko pomagali. Razmišljata, katera odrasla oseba v njegovem okolju bi mu lahko prisluhnila in bila v oporo. Po potrebi pa mu svetovalka pomaga poiskati tudi dodatno pomoč in zaščito.

Na TOM-u verjamemo, da nam pogovor lahko pomaga, da se razbremenimo in počutimo lažje. Pogum, da spregovorimo, lahko odpre vrata spremembam. Vedno je nekje nekdo, ki bo prisluhnil, verjel in stal ob strani. In če te osebe (še) ni v tvojem življenju, smo tukaj mi: TOMovke in TOMovci.

Prisluhnemo-poslanoPrenos