Otroški svet: »Otroci imamo veliko dobrih idej, ki si zaslužijo biti slišane in upoštevane«

V četrtek, 8. oktobra 2026, je potekal Uvodni predstavitveni dogodek Otroškega sveta.

Potekal je v okviru Tedna otroka®.

Nova oblika sodelovanja otrok – Otroški svet

Otroški svet je skupina otrok in mladih, ki predstavljajo nacionalno participativno telo, preko katerega lahko otroci in mladostniki izrazijo svoja mnenja, oblikujejo pobude ter sodelujejo pri sprejemanju odločitev na vseh področjih, ki jih zadevajo. Otroški svet deluje kot projekt, ki poteka pod okriljem Mreže za otrokove pravice. Nosilka projekta je Zveza prijateljev mladine Slovenije, partnerja pa sta UNICEF Slovenija ter Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija.

Dogodek je naznanil začetek delovanja Otroškega sveta. Otroci so vodili dialog z odločevalci, mediji, nagovorili pa so tudi svoje vrstnike.

V sklopu panela Participacija otrok z odločevalci so razpravljali z Matejo Ribič, ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve, dr. Dijano Možina Zupanc, namestnico varuhinje človekovih pravic, ter Tanjo Taštanosko, vodjo Sektorja za kakovost in analize na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino.

V sklopu panela Participacija otrok z mediji so razpravljali s Petro Čertanc Mavsar, novinarko rubrik 24ur Inšpektor in 24ur Fokus na POP TV; Martino Peštaj, urednico Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija; Katarino Braniselj, televizijsko voditeljico, urednico in novinarko in Sonjo Merljak Zdovc, odgovorno urednico Časorisa.

Panelna razprava: Participacija otrok z odločevalci

Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve: »Otroci niso le prihodnost, so nosilci pravic in sogovorniki. Njihov glas mora biti slišan, upoštevan in viden v odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje. Naša odgovornost je, da njihovo sodelovanje ni zgolj formalnost, temveč varen in smiseln proces, v katerem lahko otroci vidijo, da tudi njihov glas šteje.«

Tanja Taštanoska, vodja Sektorja za kakovost in analize na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino: »Otroci in mladi niso le tisti, o katerih odrasli odločamo, temveč so pomembni sogovorniki pri sprejemanju odločitev, ki jih neposredno zadevajo.« Ob tem je poudarila, da pri pripravi celovite reforme vzgoje in izobraževanja dijaki in študenti že sodelujejo na strokovnih posvetih, saj želijo o prihodnosti izobraževanja razpravljati skupaj z mladimi ter njihove poglede, izkušnje in predloge vključevati v oblikovanje rešitev.«

Dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuhinje človekovih pravic, je poudarila, da je »Otroški svet pomemben prostor neposrednega dialoga med otroki in odločevalci, naloga odraslih pa je, da z dejanji pokažemo, kako zelo je njihov glas pomemben. Resnična participacija namreč pomeni več kot zgolj vprašati otroke za mnenje – pomeni jih pozorno poslušati, njihove predloge jemati resno, jim omogočiti dejanski vpliv na odločitve ter jim zagotoviti povratno informacijo o tem, kako so bili njihovi predlogi upoštevani.«

Pomen Otroškega sveta so s svojimi besedami predstavili tudi mladi člani, ki so poudarili, kako pomembno je, da imajo otroci možnost izraziti svoje mnenje, sodelovati pri sprejemanju odločitev in soustvarjati spremembe. Ob tem so izpostavili, da si želijo zaupati, da bodo odrasli njihovim mnenjem resnično prisluhnili, jih upoštevali in jim omogočili dejanski vpliv na odločitve, ki jih zadevajo.

Lonja je Otroški svet opisala kot »skupino otrok in mladih iz Slovenije, ki spreminjajo svet na bolje, se redno srečujejo, glasno izražajo svoja mnenja o vprašanjih, ki jih zadevajo, ter odraslim pomagajo sprejemati boljše odločitve za otroke«.

Neja je izpostavila pomen slišanosti in upoštevanja otroških mnenj: »Tudi otroci imamo svoje mnenje in ideje. Pomembno je, da nas odrasli ne le poslušajo, ampak tudi slišijo in upoštevajo. Ko imamo možnost sodelovati, predlagati spremembe in povedati, kaj si želimo, čutimo, da je tudi naš glas pomemben.«

Anika pa je opozorila, da zgolj poslušanje ni dovolj in da morajo besedam slediti konkretna dejanja: »Otroci svet vidimo drugače in imamo veliko dobrih idej, na katere že dolgo opozarjamo. Od odraslih in odločevalcev zato pričakujemo več kot le prijazno poslušanje – želimo si resničnih dejanj in vidnih sprememb v praksi. Ko se pogovarjamo z ministri, gradimo mostove zaupanja in dokazujemo, da ne oblikujemo le prihodnosti, temveč skupaj ustvarjamo boljšo sedanjost za vse nas.«

Odločevalci so se strinjali z otroki: resnična participacija pomeni, da so njihova mnenja slišana, upoštevana in imajo dejanski vpliv na odločitve.

Panelna razprava: Participacija otrok v medijih

V drugem panelu, namenjenem participaciji otrok v medijih, so otroci poudarili, da si želijo biti bolje obveščeni o aktualnem družbenem in političnem dogajanju. Izpostavili so pomen verodostojnih virov informacij, ki novice predstavljajo na otrokom razumljiv in dostopen način, ob tem pa opozorili, da je takšnih vsebin še vedno premalo. Medijsko dogajanje jih zanima, vendar jih skrbi širjenje neresničnih in zavajajočih informacij, zato si želijo več priložnosti za razvijanje kritičnega razmišljanja in prepoznavanje verodostojnih novic. Obenem so izrazili željo, da bi mediji otrokom omogočali več prostora za izražanje mnenj, aktivno sodelovanje in soustvarjanje vsebin, ki jih zadevajo.

Katarina Braniselj, televizijska voditeljica, urednica in novinarka, se pri svojem delu pogosto srečuje z otroki in mladimi, za katere ugotavlja, da »znajo svet videti in opisati precej bolj neposredno, kot ga vidimo odrasli«. Ob tem je poudarila odgovornost odraslih, da se otrok ob medijski izpostavljenosti počuti varno, razume njene posledice in zaradi svojega nastopa pozneje ne utrpi škode. Kot je izpostavila: »Otroški glas je dragocen, vendar nikoli ne bi smel biti pomembnejši od dobrobiti otroka.«

Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica Časorisa, je otroke spodbudila k radovednosti, pogumu ter rednemu branju in pisanju. Poudarila je, da jim prav te veščine pomagajo pri oblikovanju vprašanj, izražanju lastnih mnenj in samozavestnem vključevanju v medijski prostor. Ob tem je izpostavila: »Pisanje je rutina, zadebeljena s ščepcem čarobnosti. Več kot pišeš, bolje ti gre.«

Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, je poudarila, da pri ustvarjanju vsebin otroke in mlade jemljejo resno ter upoštevajo njihove potrebe, želje, zanimanja in občutke. Posebej je izpostavila pomen soustvarjanja vsebin z otroki in mladimi: »Predvsem pa jih ustvarjamo skupaj z njimi. Otroci in mladi so središče našega ustvarjalnega vesolja.«

Petra Čertanc Mavsar, novinarka oddaj 24UR Inšpektor in 24UR Fokus na POP TV, je poudarila pomen vključevanja otrok v medijske vsebine, saj njihovi pogledi pogosto odpirajo vprašanja, ki jih odrasli spregledamo. Kot je izpostavila: »Njihov pogled na pomembne teme pogosto odpira vprašanja, ki jih odrasli spregledamo ali na njih ne pomislimo. Ko jim damo glas, so vsebine bolj pristne.« Tudi pri pripravi prispevkov za odrasle gledalce zato otroke pogosto vključuje kot nepogrešljive sogovornike.

Otroci vrstnikom sporočajo: Ne bojte se povedati svojega mnenja

Otroci Otroškega sveta so na koncu spregovorili še o tem, da je pomembno spregovoriti, imeti pogum, da glasno povedo svoje mnenje. Le tako so lahko slišani in upoštevani. Veselijo se sodelovanja v Otroškem svetu. Tako otroci, mediji in odločevalci se zavedajo odgovornosti, ki jo ima vsak deležnik, če želimo, da bo participacija otrok v Sloveniji zaživela tudi na nacionalni ravni odločanja.