Včasih je že en sam pozdrav dovolj, da nekomu polepšamo dan
Ljubljana, 5. oktober 2026 – Danes se začenja Teden otroka®, ki ga Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) organizira že od leta 1954.
Letošnja osrednja tema »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan« nas vabi k razmisleku o pomenu pozdravljanja, prijaznosti in medsebojnih odnosov.
Teden otroka®, ki bo potekal od 5. do 11. oktobra, smo tradicionalno začeli s posvetom, na katerem smo skupaj z zanimivimi gosti raziskovali, koliko zgodb, navad in sporočil se skriva za preprostimi besedami “dobro jutro”, “dober dan” ali “živjo«.
Ob letošnjem Tednu otroka® smo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino podali pobudo, da se Teden otroka® umesti v šolski koledar osnovnih šol RS kot prepoznano ime za vsebine, povezane z aktualnimi vprašanji odraščanja, vrednotami, pravicami otrok, dobrim počutjem otrok in mladostnikov ter odnosi v družini in družbi. Naš cilj je preprost: da bi Teden otroka® in njegova skrbno izbrana tema v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru imela še jasnejše in prepoznavnejše mesto.
Pozdrav je lahko začetek nečesa lepega
Pozdravljanje je eno naših najbolj vsakdanjih dejanj, ki mu pogosto ne namenjamo posebne pozornosti. Pa vendar lahko s preprostim pozdravom drugemu sporočimo, da smo ga opazili, da nam ni vseeno zanj in da je dobrodošel.
Pri ZPMS želimo z letošnjo temo opozoriti, da se kakovostni medsebojni odnosi gradijo skozi majhna, vsakdanja dejanja. Prijaznost, spoštovanje, sprejemanje različnosti in pripravljenost, da drug drugemu namenimo pozornost, so pomembni temelji okolja, v katerem se otroci počutijo varne, sprejete in slišane. Teden otroka® je zato tudi priložnost, da se odrasli vprašamo, kakšen zgled dajemo otrokom. Ali jih opazimo, ko vstopijo v prostor? Ali si vzamemo čas, da jih pozdravimo in jim prisluhnemo? Ali s svojim vedenjem ustvarjamo okolje, v katerem se vsak otrok počuti dobrodošlega?
Ob začetku letošnjega Tedna otroka® vabimo vse – otroke, starše, vzgojitelje, učitelje, stare starše in druge odrasle –, da naredimo nekaj preprostega: pozdravimo prvi. Morda bomo prav s tem nekomu polepšali dan. Morda bomo spodbudili nasmeh, začeli pogovor ali nekomu pokazali, da ni sam.
Lucija Ćirović in žabica Kiki z enim velikim pozdravom povezali Slovenijo
Poseben del letošnjega začetka Tedna otroka® je bila vseslovenska premiera sedemminutne simpatične izobraževalne predstave z Lucijo Ćirović in žabico Kiki. Skozi humor, igro in otrokom razumljiv pristop sta Lucija in Kiki pokazali, da pozdravljanje ni dolgočasna obveznost, temveč je zabavno, sproščeno in predvsem prijazno dejanje.
Lucija Ćirović
»Pripravo predstave sem sprejela kot izziv in se takoj poistovetila s temo, saj tudi sama opažam, da hodimo po svetu sključeni, z očmi, uprtimi v telefone.«
S skupnim premiernim ogledom smo želeli povezati otroke iz različnih vrtcev, šol in krajev po Sloveniji ter jih povabiti, da letošnji Teden otroka® začnejo z enim velikim pozdravom. Predstava je dostopna na spletni strani ZPMS, zato si jo bodo lahko otroci skupaj z vzgojitelji, učitelji in starši ogledali tudi v prihodnjih dneh.
O pozdravljanju skozi različne poglede in generacije
Na osrednjem posvetu ZPMS v Triglav Lab-u se je predsednica ZPMS Darja Groznik pogovarjala z Alenko Marinič, igralko, performerko, ulično umetnico in klovneso; Drejcem Pavličem, predsednikom Otroških parlamentov®; ter mag. Mojco Mihelič, dolgoletno ravnateljico in strokovnjakinjo na področju vzgoje in izobraževanja. Z nami so bili tudi otroci 5. in 6. razredov, kot posebni gost pa se nam je pridružil Lado Bizovičar, ki je povedal nekaj besed tudi o svoji novi knjigi Najboljši fotr na svetu.
Sogovorniki so skozi različne izkušnje in poglede odpirali vprašanja o tem, kaj nam pozdrav pomeni, kako se pozdravljamo doma, v šoli in širši skupnosti ter kako se načini pozdravljanja razlikujejo med generacijami in okolji.
Otroci so na vprašanje, kaj naredijo učitelji in učiteljice, ko vstopijo v razred, v en glas povedali, da vedno prijazno pozdravijo, oni pa se odzovejo z “dober dan”. Vsekakor vedno pozdravijo svoje prijatelje, tudi če jih v šoli srečajo večkrat v enem dnevu, učiteljev in učiteljic pa ne tako pogosto. Zelo dobro so vedeli, da morajo po bontonu mlajši pozdraviti starejše, odrasli pa morajo prvi pozdraviti, ko vstopijo v prostor, kjer so že drugi.
Drejc Pavlič
»Odkar sem v dijaškem domu, je zame dober dan vsak petek, ko pridem domov in se gremo s prijatelji družit. Dober dan pa je tudi, ko se z družino zberemo doma o dobrem kosilu in se pogovarjamo.«
»S prijatelji vedno rečemo servus ali zdravo in si damo roko. Pozdravljanja se vedno naučimo od staršev. Učitelji so nas dolžni učit, starši pa morajo otroka vzgojit, kako naj se obnaša. In to velja za pozdravljanje odraslih in vrstnikov. In med vrstniki je lahko ravno tisti zdravo začetek pogovora z nekom, ki ima morda podobno težavo in te spravi skozi dan.«
Mag. Mojca Mihelič
»Vsak dan je dober dan. Tudi če se začne slabo, lahko pogledamo še z druge strani. Tako kot kozarec, ali je pol prazen, ali je pol poln.«
»Kot mlada učiteljica sem začela pozdravljati z dober dan, saj mi takratni običajni pozdrav ni bil preveč všeč. Otroci so se začeli smejat, ker niso bili navajeni, ampak le takrat prvič, potem pa ne več. Pozdrav res naredi veliko razliko in še posebej je to pomembno med vrstniki, ker spodbudi dialog.«
Alenka Marinič
»Zame je dober dan, ko me ne zbudi budilka.«
»Pozdrav je kot nekakšna naša konvencija. Iz pozdrava lahko tudi veliko izvemo o človeku … ali je pozdravil jezno, negotovo, odločno in tako se spoznavamo in od tu naprej lahko ustrezno odreagiramo.«
Lado Bizovičar
»Zame je dober dan takrat, ko dan začnemo brez sitnobe, in takrat, ko moji dve dekleti povesta kakšno luštno anekdoto o tem, kaj smo skupaj počeli.«
»Pozdrav je vedno dober začetek za vzpostavljanje vzdušja, kakorkoli že pozdravimo, le da rečemo nekaj prijaznega. Ker sem jaz oče, bi vam za danes predlagal, da si z vašim očijem/tatijem/atijem izmislite svoj pozdrav in potem vsak dan dodate še en gib. Na koncu meseca bo pozdrav trajal že več minut, ampak vedno se boste zabavali in nasmejali tudi druge.«
Otroci bodo pozdravljanje raziskovali skozi ustvarjalnost
Ob letošnjem Tednu otroka® smo pripravili tri natečaje, skozi katere lahko otroci raziskujejo pomen pozdravljanja, prijaznosti in medsebojnih odnosov.
V bralno-likovnem natečaju bodo ob zgodbi Gaje Kos in želvici Avi raziskovali moč prijaznih besed, v literarnem natečaju bodo ustvarjali pesmice o pozdravljanju, v ugankarskem natečaju pa bodo iskali narečne in druge pozdrave ter oblikovali svoj razredni pozdrav.
Z natečaji želimo otroke spodbuditi, da o letošnji temi ne le razmišljajo, temveč jo skozi skupno ustvarjanje prenesejo tudi v vsakdanje življenje.
Naj se pozdrav ne konča s Tednom otroka®
Teden otroka® je vseslovenski program ZPMS, ki ga v lokalnih okoljih soustvarjajo številna društva in zveze prijateljev mladine, vrtci, šole ter druge organizacije. Tudi letos bodo po vsej Sloveniji potekale številne ustvarjalne, kulturne, športne in družabne dejavnosti za otroke in družine.
Vsem sodelujočim društvom in zvezam, vrtcem, šolam, prostovoljcem, podpornikom in partnerjem se zahvaljujemo, ker s svojim delom omogočajo, da sporočila Tedna otroka® dosežejo otroke po vsej Sloveniji.
Več informacij o programu Teden otroka® 2026, poslanici, predstavi in natečajih je na voljo na spletni strani.