Z veseljem sporoฤamo, da zaฤenjamo projekt Za Povezano Mreลพo Sodelovanja, s katerim bomo skupaj s partnerji okrepili mreลพno sodelovanje, prepoznavnost in organizacijske kapacitete โ da bomo ลกe bolj enakovredno dostopni otrokom, mladostnikom in druลพinam po vsej Sloveniji.
Skupni namen je bolj povezano delovanje, izboljลกano izvajanje programov veฤ podpore lokalnim okoljem, krepitev prostovoljstva ter bolj stabilni pristopi k pridobivanju podpore za programe.
Projekt Za Povezano Mreลพo Sodelovanja sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz sklada NVO v sklopu Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.
Sporoฤamo vam, da je ลกe en mesec ฤasa za ustvarjanje in oddajo izdelkov za letoลกnji nateฤaj Evropa v ลกoli! Rok za oddajo del je 6. februar (za spletne strani pa 6. marec).
Na kratko ponovimo: tema nateฤaja v ลกolskem letu 2025/2026 nosi naslov Kdo navdihuje moje sanje?, s poudarkom na uฤenju za ลพivljenje ter razmiลกljanju o tem, kaj nam uฤenje pomeni, kdo nas navdihuje in kako lahko sami postanemo navdih za druge.
Ker se pribliลพuje datum za oddajo del โ 6. februar โ nekaj pomembnih informacij.
Oddaja vseh del
Uฤitelji_ce in vzgojitelji_ce. Ustvarjena dela morajo biti preko vaลกih ลกolskih/vrtฤevskih koordinatorjev posredovana regijskim koordinatorjem, regijski koordinatorji pa dela oddate nacionalni vodji nateฤaja Evropa v ลกoli, Lei Ban na ZPMS do 6. februarja S tem se bo ustvarjalni del nateฤaja zakljuฤil.
ล tevilo del, ki jih posamezna ลกola lahko poลกlje na regijski izbor
ล ola lahko na regijski izbor poลกlje najveฤ 5 izbranih del v posamezni starostni skupini in za posamezno vrsto nateฤaja. To pomeni npr. 5 likovnih del iz prve triade in 5 literarnih del iz prve triade. Za drugo triado velja enako. Iz tretje triade lahko poลกlje 5 likovnih, 5 literarnih, 5 fotografskih in 5 video del, enako velja za srednje ลกole. ล ola lahko na regijski izbor poลกlje 1 ustvarjalni izdelek.
ล tevilo del, ki jih posamezni vrtec lahko poลกlje na regijski izbor
Vrtec lahko na regijski izbor poลกlje najveฤ 5 likovnih del
ล tevilo del, ki jih regijski koordinator poลกlje na drลพavno raven
V vrtฤevski kategoriji lahko regijske komisije izberejo in poลกljejo na drลพavno raven toliko likovnih del, kolikor je bilo sodelujoฤih vrtcev (npr. ฤe je v regiji izdelke ustvarjalo 8 vrtcev, lahko regijski koordinator na drลพavno raven posreduje 8 del). Iz vsake od treh triad lahko regijski koordinatorji poลกljejo najveฤ toliko del, kolikor bo sodelujoฤih osnovnih ลกol v posamezni triadi (npr. ฤe bo likovna dela druge triade poslalo na regijsko raven deset osnovnih ลกol, bo regijska ocenjevalna komisija med prispelimi deli za to triado izbrala najveฤ deset likovnih del za drลพavno raven). Enako velja tudi za ostale tri kategorije nateฤaja. V srednjeลกolski starostni skupini lahko regijske komisije izberejo in poลกljejo dvakrat toliko del iz posamezne kategorije nateฤaja (likovni, literarni, fotografski in video nateฤaj), kolikor je sodelujoฤih srednjih ลกol v regiji. Na primer, ฤe v fotografskem nateฤaju sodeluje 13 srednjih ลกol, se na drลพavno raven lahko poลกlje najveฤ 26 fotografskih del. Vsak regijski koordinator lahko na drลพavno raven poลกlje 1 ustvarjalni izdelek iz svoje regije.
Vsa dela je moลพno dostaviti osebno ali po poลกti na naslov:
Zveza prijateljev mladine Slovenije, za Leo Ban
Dimiฤeva ulica 9
1000 Ljubljana
Po oddaji izdelkov bodo sledile naslednje faze:
delo bodo ocenile nacionalne komisije, ki bodo izbrale nagrajence v razliฤnih kategorijah in starostnih skupinah
potekalo bo tudi spletno glasovanje za likovna dela: 11. โ 25. 3.2026. V sklopu likovnega nateฤaja bodo likovna dela III. triade in srednje ลกole objavljena na druลพbenih omreลพjih za namen javnega glasovanja.Eno delo z najveฤ glasovi v obeh starostnih skupinah bo avtomatsko zasedlo eno od prvih treh mest v svoji starostni skupini.
spletni nateฤaj gre s ลกolske ravni direktno na nacionalno raven. Regijski koordinatorji zato ne delajo izbora, vseeno pa vodijo evidenco o sodelujoฤih. Rezultati o nagrajenih spletnih straneh bodo objavljeni v 17. aprila 2026.
regijski koordinatorji bodo o nagrajencih obveลกฤeni 17. aprila 2026
in seveda, velika zakljuฤna prireditev, kjer bomo nazdravili vaลกim doseลพkom in podelili priznanja ter nagrade โ 13. maj 2026
Vabimo vas torej, da ลกe vzamete ustvarjalne materiale v roke, izrazite svoje ideje in sanje ter jih delite z nami!
Hvala vsem mentorjem, uฤencem in koordinatorjem za vloลพen trud, ลพe komaj ฤakamo, da vidimo vaลกe izjemne prispevke!
V Hiลกi Evropske unije je potekal javni posvet ยปVeฤ klikov โ manj stikov?ยซ, ki ga je organiziralo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Na posvetu so strokovnjaki, odloฤevalci in predstavniki mladih razpravljali o vplivu druลพbenih omreลพij na odnose, duลกevno zdravje in vsakdan otrok ter mladostnikov. Poseben poudarek je bil na tem, kako okrepiti varno, odgovorno ter zasebnostno premiลกljeno digitalno okolje.
Ministrica za digitalno preobrazbomag. Ksenija Klampferje poudarila prizadevanja za enotno evropsko reลกitev preverjanja starosti, ki bi temeljila na evropski digitalni denarnici in bi preverjala le starost, ne identitete uporabnika. Ob tem je izpostavila, da cilj ni omejevanje digitalne vkljuฤenosti, temveฤ zmanjลกevanje sistemskih tveganj za mladoletnike: ลกkodljive vsebine, zasvojitvene prakse in algoritme, ki nagrajujejo skrajnosti.
Antropologprof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) je opozoril, da smo kljub โhiperpovezanostiโ pogosto vse bolj osamljeni, pri mladih pa se kaลพe porast stisk, kot so tesnobnost in depresivnost. Predstavniki mladih in stroke so poudarili, da so druลพbena omreลพja lahko tudi prostor uฤenja in ustvarjalnosti, a da so kljuฤni izobraลพevanje, digitalna pismenost, odgovornost platform ter premiลกljeni, postopni ukrepi.
Sergej Goluboviฤ (Dijaลกka organizacija Slovenije):Poudarja potrebo po jasnem loฤevanju ลกkodljivih in pouฤnih vsebin na druลพbenih omreลพjih. Opozarja, da bi prehitre omejitve brez prehodnega obdobja lahko sproลพile odpor mladih, zato kot kljuฤ vidi izobraลพevanje starลกev in otrok ter krepitev digitalne pismenosti.
Marko Puschner (Center za varnejลกi internet):Opozarja, da je omejevanje dostopa kompleksno, saj druลพbena omreลพja najstnikom omogoฤajo stike in ustvarjalnost, nenadna prepoved pa bi jih moฤno prizadela. Hkrati izpostavlja raziskave o ลกkodljivih vplivih pri mlajลกih in najveฤjo teลพavo vidi v neodgovornosti platform, ki ne ลกฤitijo otrok in uporabljajo zasvojljive mehanizmeโzato je kljuฤno, da jih regulacija prisili v zagotavljanje varnega digitalnega okolja.
Osrednji del posveta je bila okrogla miza o poti od zasvojenosti do odgovorne regulacije, kjer je sodelovala tudi Sara Geiger Smole (ZPMS) ter izpostavila pomen preventive, izobraลพevanja in jasnih pravil, ki otrokom pomagajo ohranjati stik s sabo in drugimi, tudi brez zaslona.
1) Letovanja: โveฤ stika, manj ekranovโ โ z jasnimi pravili in podporo starลกem
Sara je opisala, kako na ZPMS na letovanjih uvajamo pravila, ki spodbujajo osebno druลพenje, igro in kakovostno preลพivljanje ฤasa:
Telefon je na voljo 30 minut na dan, na vnaprej dogovorjenih mestih (npr. jedilnica), z namenom varovanja zasebnosti in varne rabe (tudi glede fotografij).
Vsak tretji dan je dan brez telefona, ki je vnaprej napovedan, starลกi pa so s pravili seznanjeni ลพe na roditeljskih sestankih.
V praksi se pogosto pokaลพe, da se otroci po 3. ali 4. dnevu tako vkljuฤijo v aktivnosti, da na klic domov preprosto pozabijo โ in takrat je pomembno, da odrasli zaupamo procesu in otroka vpraลกamo โkako si, kaj si doลพivel/-a?โ, ne pa da v njem vzbujamo krivdo z โkako te pogreลกamโ.
Ob tem je opozorila tudi na izzive: nekateri otroci prinesejo veฤ telefonov ali oddajo nedelujoฤega, vฤasih pa pritisk prihaja tudi od starลกev. Zato je kljuฤno, da ostajamo transparentni, dosledni in dosegljivi โ vodje letovanj so starลกem vedno na voljo, cilj pa je varno okolje, kjer otroci znova gradijo pristne odnose.
2) TOM telefon: veฤ stisk, veฤ tveganj โ in veฤ potrebe po varnih prostorih pogovora
Sara je izpostavila, da druลพbena omreลพja pri otrocih in mladih lahko pomembno vplivajo na fiziฤni in psihiฤni razvoj ter poveฤujejo tveganje za zasvojitvene vzorce. Pri otrocih v stiski opaลพamo, da pogosto iลกฤejo tolaลพbo v telefonu, ranljivejลกi pa so lahko posebej dovzetni za ลกkodljive vsebine, povezane s samopoลกkodovanjem ali motnjami hranjenja.
Opozorila je tudi na trend rasti spolnega spletnega nasilja, zlasti izsiljevanj z intimnimi posnetki in nedovoljenega deljenja fotografij, ter na konflikte, ki nastanejo, ko starลกi otrokom odvzamejo telefon โ zato potrebujemo veฤ podpore, pogovora in preventivnih programov.
3) Staliลกฤe ZPMS: otrokove pravice naj imajo prednost
Sara je v svojih argumentih poudarila, da otroci uลพivajo posebno varstvo ลพe na podlagi Ustave RS, zato je poseg drลพave v smer varovanja otrok upraviฤen in potreben. ZPMS podpira starostne omejitve uporabe druลพbenih omreลพij ter dodatne varovalke, saj otroci ลกe gradijo svojo identiteto in so zato bolj dovzetni za pritiske โvลกeฤkovโ, potrjevanja in navideznih odnosov, ki lahko poglabljajo stiske. Ob tem je izpostavila, da so digitalne kompetence pomembne in jih je treba razvijati, vendar to lahko poฤnemo tudi brez druลพbenih omreลพij; kljuฤno pa je, da pri oblikovanju reลกitev vkljuฤimo glas mladih ter pospremimo z raziskavo o razลกirjenosti rabe druลพbenih omreลพij in njihovih uฤinkih v Sloveniji.
Skupaj za varnejลกi splet in veฤ pristnih stikov
V ZPMS verjamemo, da so najboljลกe reลกitve tiste, ki poveลพejo odgovorno regulacijo, tehniฤne varovalke in stalno ozaveลกฤanje, predvsem pa da otrokom ponudijo veฤ prostora za stik, igro, pripadnost in varnost. To ลพivimo tudi skozi naลกo mreลพo 109ih lokalnih druลกtev in zvez, kjer se pomoฤ in preventivni programi najbolj neposredno dotaknejo otrok, mladostnikov in druลพin v okolju, kjer ลพivijo.
V sklopu projekta Naลกe mnenje ลกteje 2.0: Korak naprej za participacijo otrok, ki ga ZPMS izvaja s finanฤno podporo programa Erasmus+, je vฤeraj potekala zakljuฤna razprava, na kateri so otroci in mladi svoja mnenja in predloge glede participacije otrok predstavili prisotnim odloฤevalcem in oblikovalcem politik.
V sklopu projekta so v jeseni 2025 potekala 4 regijska posvetovanja z otroki in mladimi (Ajdovลกฤina, Slovenske Konjice, ล kofja Loka in Novo mesto), na katerih so razpravljali o tem, kako bi po njihovem mnenju morala potekati participacija otrok in mladih v ลกoli, pri zdravniku, na podroฤju zelenega prehoda ter na podroฤju digitalnega okolja. Vsa mnenja smo zapisali ter iz njih izluลกฤili bistvene poudarke, ki se neposredno nanaลกajo na izvajanje participacije otrok v praksi. Otroci so izpostavili:
imamo moลพnosti za sodelovanje, ni pa povratne informacije, kaj se zgodilo z naลกimi predlogi;
treba je ozaveลกฤati odrasle o pomembnosti mnenja otrok;
naลกa mnenja so enakovredna;
naลกa mnenja so koristna, saj na svet gledamo drugaฤe kot odrasli;
ne podcenjujte nas;
na zavijajte nas v vato;
vkljuฤujte nas, saj ลพelimo pomagati.
Vse to pa je povezovala rdeฤa nit: spoลกtovanje.
Na danaลกnji zakljuฤni razpravi so se otroci in mladi z razliฤnih koncev Slovenije najprej posvetili temam, ki smo jih oblikovali na podlagi njihovih predhodno podanih predlogov in mnenj. Svoja razmiลกljanja so predstavili zbranim odloฤevalcem, oblikovalcem politik in drugim zainteresiranim gostom. Razprava med mladimi in odloฤevalci/oblikovalci politik je odprla prostor za dialog o tem, kako se predloge otrok in mladih v praksi sliลกi, upoลกteva in uresniฤuje โ ter kaj se mora spremeniti, da bo sodelovanje otrok pri odloฤanju sistemsko urejeno, varno, vkljuฤujoฤe in uฤinkovito.
Kar zadeva veฤ moลพnosti za sodelovanje pri odloฤitvah in sreฤevanja z odloฤevalci za sporoฤanje mnenj mladi predlagajo ustanovitev posebne skupine za participacijo otrok, lahko samostojno ali v sklopu druge institucije, ki bi vodila vse te procese: mladi bi lahko oddajali mnenja/predloge/pobude, prav tako pa bi skupina za ministrstva lahko organizirala posvetovanja z mladimi. ลฝelijo si veฤ izobraลพevanj v osnovni in v srednji ลกoli o tem, kako biti aktiven drลพavljan, da bi lahko kot polnoletni na volitvah ลพe sprejeli premiลกljeno odloฤitev. Prav bi bilo, da bi politiฤne stranke imele tudi predstavnike za mlade, ki bi v razpravah zastopali mnenja otrok.
Kar zadeva podporo odraslih pri oblikovanju/sporoฤanju lastnega mnenja, so mladi izpostavili, da ลพe doma pogosto ne izrazijo svojega mnenja, saj se bojijo odziva oz. “pridige”. Podobno je tudi v ลกoli. Odrasli izhajajo iz sebe, iz svojih izkuลกenj, ko so bili oni mladi, kar pa se teลพko primerja z biti mlad danes. Predlagajo, da bi se morali starลกi izobraลพevati o vzgoji otrok ves ฤas otrokovega odraลกฤanja, ne le, ko so dojenฤki. Na starลกe apelirajo: ยปBodite prisotni, gradite odnos z nami, potrebujemo vaลกo pozornost!ยซ V ลกoli pa bi bilo dobro razredne ure nameniti razmisleku o komunikaciji med uฤitelji in uฤenci, da s strani uฤiteljev ne bi bilo prehitrih reakcij, da ne bi vsakega mnenja uฤencev vzeli kot napad. Menijo tudi, da bi v ลกolah imeli veฤ glasu, ฤe bi bili ravnatelji/-ice mlajลกi. Zato predlagajo, da bi za kandidaturo za ravnatelje zniลพali kriterij let pouฤevanja oz. mentorstva.
Pri razmisleku o participaciji otrok in mladostnikov kot nacionalni vrednoti in vrednoti Evropske unije so mladi dejali: ยปDokler bomo imeli izkuลกnje, da kljub izpostavljanju dejanskih teลพav, nas nihฤe ne posluลกa, bo pravo sodelovanje teลพko zaลพivelo.ยซ Na lokalni ravni predlagajo, da bi obฤinske uprave imele predstavnika za mlade, ki bi se z njimi redno sreฤeval, sliลกal njihova mnenja/potrebe ter jih nadalje prenesel obฤinskemu svetu v obravnavo. Na spletnih strani obฤine bi pobuda mladih morala biti objavljena, prav tako tudi odgovor obฤine, kaj je s to pobudo naredila โ jo bodisi uresniฤila bodisi podala pojasnilo, zakaj k uresniฤevanju ne bodo pristopili.
Mladi so razpravljali tudi o pripravi digitalne platforme za participacijo otrok. Platforma bi bila zasnovana kot prostor, kjer mladi najdejo angaลพirane novice, izobraลพevalne vsebine na temo aktivnega drลพavljanstva, pogovor s strokovnjakom na doloฤeno temo, ter โ kljuฤno โ lahko podajo svoje mnenje pristojnim odloฤevalcem, ki bi jim preko te platforme nato podali tudi odgovor. ฤeprav se anonimnost ne favorizira, pa bi mladim to moฤno olajลกalo vkljuฤevanje. Prav tako bi lahko npr. doloฤeno ministrstvo, ko bi potrebovalo mnenje otrok, preko te platforme objavilo anketo in mlade pozvalo k sodelovanju; seveda bi nato tudi objavili rezultate teh anket. Mladim se ideja platforme sicer zdi dobra ideja, a so bili kljub temu zadrลพani v smislu, koliko bi jo res uporabljali.
***
Predsednica ZPMS Darja Groznik je uvodoma poudarila, da je krepitev glasu otrok in mladih cilj naลกe organizacije ลพe od ustanovitve. ยปลฝelimo vas opogumiti, da pri sebi oblikujete staliลกฤa, da jih znate primerno komunicirati in da znate tudi sliลกati druge.ยซ
Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predลกolsko vzgojo in osnovno ลกolstvo, je pojasnil, da je sodelovanje otrok sistemsko urejeno preko razliฤnih dokumentov, koliko pa je dejanskega vpliva โ to pa je ลพe vpraลกanje. Poudaril je, da so pri snovanju vsebine zakona glede uporabe telefonov v ลกolah sodelovali z uฤenci in tudi s starลกi. Dejstvo pa je, da je pot od izhodiลกฤa (kaj ลพelim spremeniti) do dejanske realizacije oz. implementacije zelo dolga ter da je vedno treba imeti v mislih, da ima vsak predlog vpliv na veฤ strani. Kostrevc je pritrdil otrokom, da je treba odnose soustvarjali skozi vse ลพivljenje. Za boljลกe odnose na ลกolah so poveฤali ลกtevilo svetovalnih delavcev, vendar pa to ลกe ni zagotovilo, da to prinaลกa kvaliteto v odnosih. Otroke je pozval, naj ลพe jutri razredniku povedo, kaj si ลพelijo na razrednih urah, to je ลพe prvi korak k spremembi.
Mag. Nina Koลพelj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in ฤlovekove pravice na Ministrstvu za pravosodje je delila pozitivno izkuลกnjo, ko so pri snovanju Zakona o zaลกฤiti otrok vkljuฤili tudi otroke, kar se je izkazalo kot zelo dobro.
Vlasta Nusdorffer, predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, je poudarila, da so danes otrokom poti za sodelovanje bolj odprte kot so bile kdajkoli. Je pa res, da ฤe se ลพelite vkljuฤevati, morate tudi spremljati, kaj se dogaja v druลพbi. Pohvalila je primer Obฤine Domลพale, kjer imajo poleg ลพupanje tudi “mladega ลพupana” in “mlado ลพupanjo”. Liana Kalฤina, ฤlanica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, pa je predstavila pobudo otrok z regijskega otroลกkega parlamenta v Novi Gorici, da bi eden izmed obฤinskih svetnikov postal “zagovornik otrok”, ki bi prenaลกal njihov sporoฤila do odloฤevalcev
Polonca Truden Dobrin z NIJZ je povedala, da ลพe pripravljajo spremembe pri ล oli za starลกe, teลพava vse tovrstnih izobraลพevanj nasploh pa je v tem, da vedno pridejo “ta pridni starลกi”. Izpostavila je, da so pri snovanju novih programov za dijake in ลกtudente z njimi tudi sodelovali in da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje.
ยปOtroci ste ลพe velikokrat dokazali, da znate izraลพati svoja mnenja, izziv za nas odrasle pa je, da le te res udejanjimo,ยซ je izpostavila Melita Jakelj z Zavoda za ลกolstvo. Strinjala se je, da je povratna informacij nujna, saj izraลพa spoลกtovanje. Na zavodu so se ลพe lotili prenove uฤnih naฤrtov, ki upoลกtevajo vlogo uฤencev in uvajajo sodobnejลกe pristope.
Prisotni odloฤevalci so pozdravili idejo digitalne platforme ter dodali, da bi se morda lahko ลพe obstojeฤe digitalne platforme ลกe nadgradilo s tovrstnimi funkcionalnostmi, v izogib prevelikim stroลกkom.
Vsi predlogi otrok bodo vkljuฤeni v novo verzijo Bele knjige ZPMS o uresniฤevanju pravice otrok do participacije, ki jo bodo mladi spomladi osebno predali pristojnim ministrstvom. Prvo verzijo Bele knjige najdete tukaj
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj s sopodpisniki in sopodpisnicami predlaga uvedbo sistemske, univerzalne finanฤne spodbude, ki bi otrokom in mladostnikom omogoฤila laลพji in bolj enakopraven dostop do organiziranih prostoฤasnih dejavnosti. Kartica za prosti ฤas otrok in mladostnikov bi bila namenjena krepitvi zdravja, dobrega poฤutja, socialne povezanosti ter zmanjลกevanju socialnih razlik in socialne izkljuฤenosti. Drลพavi predlagamo pripravo in sprejem Zakona o Kartici za prosti ฤas otrok in mladostnikov, ki bi uredil namen ukrepa, upraviฤence, vlogo starลกev ali skrbnikov, register izvajalcev, naฤin izplaฤil ter nadzorni okvir, vkljuฤno z ustanovitvijo javnega zavoda za operativno vodenje sistema.
V praksi ลพelimo nasloviti dejstvo, da v Sloveniji vsi otroci nimajo enakih moลพnosti za kakovostno preลพivljanje prostega ฤasa. Neenakosti se poglabljajo zaradi osebnih okoliลกฤin in druลพinskega okolja (ekonomsko-socialni status, izobrazba, invalidnost, narodnost ali etniฤna pripadnost, jezik, bivanjsko okolje โฆ), zato se del otrok znajde na robu druลพbe in pogosteje doลพivlja izkljuฤevanje ali diskriminacijo. Ob tem ลกtevilne analize opozarjajo na pomanjkanje krajevno dostopnih, finanฤno dosegljivih, vsebinsko raznolikih in kakovostnih dejavnosti po ลกoli, ob koncih tedna ter med poฤitnicami โ ลกe posebej za otroke s ฤustveno-vedenjskimi teลพavami, pri krepitvi socialnih veลกฤin in pri prepreฤevanju medvrstniลกkega nasilja ter razliฤnih oblik zasvojenosti.
Darja Groznik, predsednica ZPMS: ยปVerjamemo, da lahko kot ลกiroka mreลพa nevladnih organizacij skupaj premaknemo pomembne mejnike na podroฤju enakih moลพnosti otrok v Sloveniji โ da prostoฤasne dejavnosti ne bodo privilegij, temveฤ pravica, uresniฤljiva za vse.ยซ
Kartica bi bila zasnovana kot univerzalna podpora, ki ne bi bila privilegij, temveฤ uresniฤljiva pravica za vse. Predlagamo, da bi jo prejel vsak otrok med 6. in 18. letom. Vsakemu otroku bi se iz drลพavnega proraฤuna dodelilo 100 EUR letnega dobroimetja, ki bi ga starลก ali skrbnik namenil za plaฤljive prostoฤasne dejavnosti zunaj ลกolskega kurikuluma (v ลกolskem letu) ter za organizirane dejavnosti med poฤitnicami. Sredstva bi se izplaฤevala neposredno izvajalcem โ nevladnim organizacijam (druลกtvom, klubom, zavodom ipd.) โ kar krepi transparentnost in omogoฤa stabilnejลกe izvajanje programov na terenu.
Pobuda posebej poudarja, da so strukturirane, varne in ustvarjalne prostoฤasne dejavnosti pomemben zaลกฤitni dejavnik: krepijo odpornost, samozavest, socialne veลกฤine, obฤutek pripadnosti ter zmanjลกujejo tveganja za osamljenost, nasilna vedenja in zasvojenosti. To razbremenjuje tudi zdravstveni in socialni sistem, saj preventivni pristopi dolgoroฤno zmanjลกujejo potrebo po kurativni obravnavi. Prav zato ลพelimo okrepiti preventivo in omogoฤiti okolja, v katerih imajo otroci ob sebi zanesljive, kompetentne mentorje ter dostop do spodbudnega prostora za razvoj.
Pobuda se naslanja tudi na pravne podlage, ki prepoznavajo prosti ฤas kot otrokovo pravico (Konvencija o otrokovih pravicah, 31. ฤlen) ter na ustavno naฤelo enakopravnosti in posebno varstvo otrok. Hkrati izpostavlja, da ลกtevilne slovenske resolucije na podroฤju ลกporta, kulture, duลกevnega zdravja, socialnega varstva in prepreฤevanja kriminalitete podpirajo razvoj preventivnih dejavnosti in krepitev socialne praviฤnosti, solidarnosti ter ustvarjalnosti.
Kot pomembno orientacijo pobuda navaja tudi mednarodne primere dobrih praks (npr. ล vedska, Finska, Danska, Islandija), kjer razliฤni modeli โkarticโ ali โbonovโ dokazujejo, da lahko dostopen prosti ฤas igra kljuฤno vlogo pri prepreฤevanju marginalizacije in socialne izkljuฤenosti ter pri krepitvi zdravja otrok in mladih.
Za nevladni sektor bi Kartica pomenila moฤnejลกo druลพbeno prepoznavnost, stabilnejลกe financiranje programov in dodatno spodbudo za razvoj partnerstev med obฤinami, ลกolami, starลกi in izvajalci. To je ลกe posebej pomembno za lokalne skupnosti, kjer programi najveฤkrat nastajajo in ลพivijo prav v sodelovanju z ljudmi na terenu โ tudi prek mreลพe lokalnih druลกtev in zvez ZPMS, ki vsak dan dokazujejo, da se najbolj uฤinkovita pomoฤ zaฤne blizu otrok.
Pobuda ZPMS za uveljavitev Kartice za prosti ฤas otrok in mladostnikov
Pobuda ZPMS za uveljavitev Kartice za prosti ฤas otrok in mladostnikov
Zveza prijateljev mladine Slovenije skupaj s sopodpisniki in sopodpisnicami predlaga sprejetje sistemske oblike spodbujanja otrok in mladostnikov za njihovo veฤjo vkljuฤenost v prostoฤasne dejavnosti, kar krepi njihovo zdravje ter prispeva k zmanjลกevanju socialnih razlik in socialne izkljuฤenosti. Drลพavi predlagamo, da pripravi in sprejme Zakon o Kartici za prosti ฤas otrok in mladostnikov.
ฤeprav v Sloveniji nimamo univerzalnega otroลกkega dodatka, bi lahko Kartica za prosti ฤas otrok in mladostnikov (v nadaljevanju Kartica) predstavljala univerzalno obliko podpore, ki bi vsem otrokom omogoฤala enake moลพnosti za vkljuฤevanje v prostoฤasne dejavnosti.
1. Zakaj ta pobuda ?
V Sloveniji vsi otroci nimajo enakih moลพnosti za kakovostno preลพivljanje prostega ฤasa.
Poglabljajo se neenakosti zaradi osebnih okoliลกฤin otrok in mladostnikov ter njihovih starลกev ali skrbnikov (ekonomsko-socialni status, izobrazba, invalidnost, narodnost ali etniฤna pripadnost, jezik, socialni izvor, bivanjsko okoljeโฆ). Znajdejo se na robu druลพbe in veฤkrat doลพivljajo diskriminacijo.
Primanjkujejo finanฤno in krajevno dostopne, vsebinsko raznolike in kakovostne dejavnosti za aktivno preลพivljanje prostega ฤasa v popoldanskem ฤasu (po ลกoli), ob koncih tedna in med poฤitnicami (dnevno varstvo, tabori in letovanja). (Vir)
S finanฤnimi in drugimi ovirami za veฤjo vkljuฤitev v prostoฤasne dejavnosti se zlasti sreฤujejo nekatere skupine otrok: otroci s posebnimi potrebami, otroci iz enostarลกevskih druลพin, otroci iz velikih druลพin, otroci priseljencev, pripadnikov etniฤnih manjลกin (zlasti iz romskih skupnosti), otroci z vedenjskimi in ฤustvenimi teลพavami ter otroci iz disfunkcionalnih druลพin.
O pomanjkanju programov za kakovostno preลพivljanje prostega ฤasa po ลกoli in tudi v ฤasu ลกolskih poฤitnic opozarjajo tudi v Analizi potreb ranljivih skupin prebivalstva po socialnovarstvenih programih in programih v podporo druลพinam. V njej izpostavljajo pomanjkanje programov za otroke in mladostnike s ฤustveno-vedenjskimi teลพavami; za podporo pri krepitvi socialnih veลกฤin in tiste, ki naslavljajo novodobno med-vrstniลกko nasilje in oblike odvisnosti. (Vir)
Poslabลกujeta se duลกevno zdravje (stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetiฤne motnje, motnje hranjenja, samomorilnost) in telesno zdravje (porast prekomerne telesne teลพe, slabลกagibalna zmogljivostin veฤteลพav zaradi sedeฤega naฤina ลพivljenja). Pogostejลกe so tudi raznovrstne teลพave, povezane s prekomernouporabo ekranov.
2. Predlog za vzpostavitev slovenskega modela finanฤne spodbude vkljuฤevanja otrok in mladostnikov v prostoฤasne aktivnosti
Predlagamo sprejetje Zakona o Kartici za prosti ฤas. Z zakonom se doloฤi: opredelitev namena kartice; kdo je upraviฤen do nje; vloga starลกev ali skrbnikov; register ponudnikov prostoฤasnih dejavnosti; komu se finanฤna spodbuda izplaฤa (neposredno ponudniku /izvajalcu s statusom nevladne organizacije: druลกtvu, klubu, zavodu); katero ministrstvo bo odgovorno za izvajanje vseh nalog v zvezi s kartico; opredeli se programski in nadzorni svet Kartice za prosti ฤas. Z zakonom se ustanovi Javni zavod Kartica za prostiฤas.
Kdo dobi kartico: vsak otrok v starosti od 6 do 18 let. V ลกolskem letu 2024/25 je v Sloveniji 195.704 osnovnoลกolcev in 83.839 srednjeลกolcev. Skupaj 279.543 otrok.
Viลกina sredstev: Vsak otrok dobi iz drลพavnega proraฤuna dobroimetje v viลกini 100 EUR/letno. Dodeli se enemu od skrbnikov otroka, ki ima stalno bivaliลกฤe v Sloveniji in pri katerem je otrok prijavljen. Skupaj iz drลพavnega proraฤuna 27.954.300 EUR + stroลกki operativnega vodenja.
Za katere dejavnosti jih lahko otrok uporabi: za vse plaฤljive prostoฤasne dejavnosti med ลกolskim letom, ki niso del obveznega ali razลกirjenega programa (Oล ) in za dejavnosti med poฤitnicami.
Kdo lahko prejme sredstva iz kartice: izvajalci prostoฤasnih dejavnosti (NVO), ki jih vodijo subjekti, ustanovljeni na podlagi Zakona o druลกtvih, Zakona o zavodih, Zakona o ustanovah in Zakona o nevladnih organizacijah.
Vzpostavi se digitalizirani sistem izvajanja Kartice za prosti ฤas ter register izvajalcev. Slovenija ลพe ima digitalno infrastrukturo: FURS (dodelitev, spremljanje in unovฤevanje); AJPES in eDavki omogoฤajo varno identifikacijo starลกev kot zakonitih zastopnikov, dodeljevanje dobroimetja, omejitev porabe, spremljanje statistike, nadzor nad morebitnimi zlorabami in drugo.
Kdo je lahko mentor ali vaditelj: vsakdo, ki ima preverjene kompetence za vodenje dejavnosti po (sprejetih) pravilih izvajalca in morda v podzakonskem aktu doloฤenih minimalnih pogojih.
3. Glavni cilji pobude
Krepiti notranje vire moฤi otrok (npr. odpornost, ustvarjalnost, samozavest, empatijo, radovednost, vztrajnost, obฤutek varnosti in zaupanja, sposobnost reลกevanja problemov, notranjo motivacijo, obฤutek smisla in identitete, moralni kompas, pogum in drugo) ter ustvarjati pogoje za njihov razvoj v okolju, kjer imajo otroci ob sebi stabilnega, zanesljivega in kompetentnega odraslega ter dostop do varnega, spodbudnega in povezujoฤega prostora. Hkrati krepiti tudi zunanje vire moฤi (druลพino, lokalno skupnost, podporno socialno mreลพo, vrstniลกke odnose, prijateljstva in skupinsko pripadnost).
Zagotoviti enake moลพnosti za dostop do kakovostnih, vsebinsko bogatih, raznolikih in ustvarjalnih prostoฤasnih dejavnosti, ki potekajo zunaj ลกolskega kurikuluma.
Krepitipreventivne dejavnosti kot osrednji pristop pri skrbi za otroke, namesto preteลพno kurativnih pristopov.
Zmanjลกati tveganja za zasvojenosti, nasilna vedenja in osamljenost ter poslediฤno razbremeniti zdravstveni in socialni sistem pri zdravljenju in rehabilitaciji otrok in mladostnikov.
Spodbujati lokalne skupnosti k oblikovanju lastne politike do prostega ฤasa otrok in mladostnikov ter k poveฤanju njihove finanฤne podpore, pozornosti, kadrov in prostorov.
Okrepitipodporo lokalnim druลกtvom, kulturnim, ลกportnim in drugim organizacijam, ki vkljuฤujejo otroke in mladostnike.
4. Pravne podlage:
Prostoฤasno udejstvovanje je pravica otrok, kar pomeni, da morajo drลพava in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje, v katerih to ne bo privilegij otrok, katerih starลกi zmorejo plaฤevati vse stroลกke, temveฤ pravica, uresniฤljiva za vse otroke โ ne glede na kraj bivanja, ekonomski status druลพine (otrok) ali osebne okoliลกฤine ter njihove posebne potrebe.
Konvencija o otrokovih pravicah v 31. ฤlenu doloฤa: ยป1. Drลพave pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do poฤitka in prostega ฤasa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti, in do prostega udeleลพevanja kulturnega ลพivljenja in umetnosti. 2. Drลพave pogodbenice spoลกtujejo in podpirajo otrokovo pravico polno se udeleลพevati kulturnega in umetniลกkega ลพivljenja in spodbujajo zagotavljanje ustreznih in enakih moลพnosti kulturnega, umetniลกkega, razvedrilnega in prostoฤasnega udejstvovanja.ยซ
Ustava RS: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake ฤlovekove pravice in temeljne svoboลกฤine ne glede na osebne okoliลกฤine. V 56. ฤlenu Ustave RS je zapisano: ยปOtroci uลพivajo posebno varstvo in skrb.ยซ
ล tevilne resolucije, sprejete v slovenskem parlamentu, poudarjajo nujnost razvoja razliฤnih preventivnih dejavnosti za otroke in mlade, tudi v njihovem prostem ฤasu, ter pri tem izpostavljajo nujnost krepitve zdravja, socialne praviฤnosti, solidarnosti, participativnega sodelovanja in ustvarjalnosti posameznikov: Resolucija o druลพinski politiki 2018โ2028 ยปVsem druลพinam prijazna druลพbaยซ; Resolucija o nacionalnem programu ลกporta v RS za obdobje 2026โ2035; Resolucija o nacionalnem programu duลกevnega zdravja 2018โ2028; Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022โ2030; Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024โ2031; Resolucija o prepreฤevanju in zatiranju kriminalitete in druge.
5. Pomen prostega ฤasa
Organizirane, strukturirane dejavnosti otrok in mladostnikov zagotavljajo pestre in ustvarjalne oblike preลพivljanja prostega ฤasa, kar je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah. Te dejavnosti: prispevajo k razvijanju njihovih interesov in zadovoljevanju potreb; razvijajo sposobnost komuniciranja in skupnostnega reลกevanja problemov; nudijo prostor razvijanja osebnostnih lastnosti, ki spodbujajo ลกolsko uspeลกnost; nudijo podporo odraslih zunaj druลพinskega okolja; prispevajo h krepitvi kompetenc za njihovo boljลกe sooฤanje z izzivi odraลกฤanja; predstavljajo spodbudno okolje za krepitev duลกevnega zdravja in pomembno prispevajo k prepreฤevanju razvoja zdravstvenih teลพav, tudi teลพav v duลกevnem zdravju; nudijo varno okolje za pridobivanje novih socialnih veลกฤin in socialnih kompetenc; prispevajo h krepitvi samozavesti; nudijo izkuลกnjo neformalnega uฤenja s pridobivanjem znanj, spretnosti, veลกฤin in navad, ki so nujna za zdravo odraลกฤanje; zagotavljajo pridobivanje poklicnih in podjetniลกkih kompetenc in veลกฤin, spretnosti in znanj za sodelovanje, timsko delo, voditeljstvo, reลกevanje teลพav in kritiฤno miลกljenje; prikliฤejo subjektivni obฤutek svobode, saj lahko posameznik svobodno izbira in svobodno deluje; odvraฤajo otroke in mladostnike od novodobnih zaslonskih aktivnosti in preteลพno sedeฤih oblik dela in ลพivljenja ter predstavljajo druลพbeno naloลพbo za prihodnost.
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je treba prosti ฤas obravnavati kot vir izboljลกanja zdravja in sposobnosti otrok in mladostnikov, da se spopadajo z zahtevami vsakdanjega ลพivljenja in si prizadevajo za smiselno in uravnoteลพeno ลพivljenje.
Sodelovanje v strukturiranih zunajลกolskih, prostoฤasnih dejavnostih lahko otrokom in mladostnikom ponudi vrsto priloลพnosti za izboljลกanje osebnostnega razvoja, ki niso nujno na voljo v rednih institucionalnih oblikah izobraลพevanja (Oล in Sล ).
6. Socialni in zdravstveni poloลพaj otrok in mladostnikov v Sloveniji
Stopnja tveganja revลกฤine je bila v letu 2024 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zviลกala za 0,5 odstotne toฤke (SURS).V Sloveniji 41.000 otrok ali 10,2 % otrok ลพivi pod pragom tveganja revลกฤine. Tveganje socialne izkljuฤenosti v letu 2024 je bilo 14,4-odstotno in se je v primerjavi z letom 2023 zviลกalo za 0,7 odstotne toฤke (SURS).
Kljub delnemu poveฤanju dostopnosti plaฤljivih prostoฤasnih dejavnosti, ลกe vedno ostaja 27 % gospodinjstev, ki vsem otrokom ne morejo omogoฤiti rednih plaฤljivih prostoฤasnih dejavnosti. Teh dejavnosti ne zmorejo plaฤevati v kar 48 % gospodinjstev, ki ลพivijo pod pragom revลกฤine. (SURS)
Naraลกฤa ลกtevilo otrok in mladostnikov s teลพavami v duลกevnem zdravju, kar dokazuje tudi statistika TOM telefona (Telefon za otroke in mladostnike). TOM, edini telefon za otroke in mladostnike, ugotavlja 5,6 % letno rast kontaktov. Najpogostejลกe vsebine, ki jih mladi izpostavljajo, so povezane z odnosi z vrstniki, odnosi znotraj druลพine, psihiฤnimi teลพavami, veฤjo prisotnostjo fiziฤnega in psihiฤnega nasilja ter samomorilnimi mislimi. Pred epidemijo covida je bil s samomorilno tematiko povezan vsak 60. kontakt, v obdobju epidemije vsak 13. kontakt, zdaj pa se ลกtevilka vrti nekje vmes.
O duลกevnih stiskah in novodobnih teลพavah pogosto govorijo tudi otroci na otroลกkih parlamentih.
V sistem pomoฤi zaradi teลพav z nasiljem (do sebe in/ali do drugih) je vkljuฤenih vse veฤ otrok in mladostnikov (Vir). Naraลกฤa ลกtevilo otrok s posebnimi potrebami(Vir). Naraลกฤa ลกtevilo uลพivalcev prepovedanih drog. (Mimogrede: skupen znesek za reลกevanje problematike drog v Sloveniji v letu 2022 je znaลกal 18.268.766,53 evrov. (Vir)
ล irลกe raziskave kaลพejo, da se je trend poslabลกanja duลกevnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih letih ลกe okrepil, tudi zaradi vse pogostejลกe uporabe sodobnih digitalnih naprav, tako v ลกoli, prostem ฤasu kot domaฤem okolju, kar vpliva na njihovo socialno povezanost, samopodobo in zdravje (Vir). Vse pogosteje se dogaja, da realno ลพivljenje otroci nadomeลกฤajo z virtualnim svetom, so vse manj fiziฤno aktivni, socialno se izolirajo, izgubljajo kontrolo nad porabo ฤasa na spletu, spremenijo stil ลพivljenja in obnaลกanje, skrhajo se medsebojni odnosi v druลพini, ne zanimajo se za skupnost, upada uฤni uspeh, osiromaลกijo med-vrstniลกko in druลพinsko komunikacijo. Problemi naraลกฤajo tudi do stopnje, ko potrebujejo strokovno pomoฤ, psihoterapijo, zdravljenje.
Od leta 2008 do leta 2015 se je ลกtevilo prvih obiskov otrok in mladostnikov pri zdravniku zaradi duลกevnih in vedenjskih motenj izrazito poveฤalo, na primarni zdravstveni ravni za 26 %, na sekundarni za 70 % (Vir). Poraba zdravil za zdravljenje duลกevnih motenj otrok in mladostnikov se je v desetletju poveฤala za 50 %, ลกtevilo obravnav zaradi duลกevnih in vedenjskih motenj za 70 % (Vir). Duลกevne motnje pri otrocih in mladih so veliko druลพbeno in finanฤno breme, saj po nekaterih presojah posameznik z vedenjsko motnjo v zgodnjem otroลกtvu do svojega 27. leta za druลพbo pomeni 10-krat veฤje finanฤno breme v primerjavi z vrstniki (Vir).
V Sloveniji deluje 20 centrov za duลกevno zdravje otrok in mladostnikov, namenjenih otrokom in mladostnikom, ki se sooฤajo s teลพavami v domaฤem okolju, s teลพavami v odraลกฤanju, psihosomatskimi teลพavami, zasvojenostjo, razvojnimi teลพavami, uฤnimi teลพavami, ฤustvenimi in vedenjskimi motnjami, motnjami v spanju in motnjami hranjenja. Predvidoma naj bi delovalo 50 tovrstnih centrov, ki pa bodo namenjeni predvsem kurativnim dejavnostim, odpravljanju posledic in v manjลกi meri prepreฤevanju vzrokov. (Vir)
V strokovnih centrih za otroke s ฤustvenimi in vedenjskimi teลพavami ter motnjami v zadnjem desetletju naraลกฤa ลกtevilo otrok in mladostnikov z resnimi teลพavami v duลกevnem zdravju in pridruลพenimi oblikami najteลพjih ฤustvenih in vedenjskih motenj. (Vir)
Obstaja razkorak med potrebami in realno moลพnostjo, da otrok pravoฤasno prejme strokovno pomoฤ ob pojavu simptomov duลกevnih teลพav. To prejme le 20 do 30 % otrok.
Revลกฤina, socialna izkljuฤenost in neenakosti v druลพbi dokazano poveฤujejo tveganje za slabo duลกevno zdravje.
Podatki kaลพejo, da so gibalne sposobnosti slovenskih otrok izrazito oslabljene (in se ลกe slabลกajo) v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. Zmanjลกuje se motivacija za redno gibanje. V Sloveniji smo ลกe vedno priฤa epidemiji prekomerne telesne teลพe in debelosti pri otrocih in mladostnikih (Vir) Prekomerne prehranjenosti je deleลพna skoraj ฤetrtina otrok.
Da bi se uspeลกneje spopadli z naลกtetimi problemi neugodnega poloลพaja otrok in mladostnikov moramo okrepiti preventivne dejavnosti, tudi z dodatnimi sistemskimi ukrepi za prepreฤevanje socialne izkljuฤenosti ter za krepitev fiziฤnega in duลกevnega zdravja otrok in mladostnikov.
7. Mednarodni primeri dobrih praks
ล vedska, Finska, Danska in Islandija ลพe imajo kartice za prosti ฤas otrok in mladostnikov. Te drลพave so ugotovile, da lahko prosti ฤas igra kljuฤno vlogo pri prepreฤevanju marginalizacije posameznikov in skupin ter socialne izkljuฤenosti in neenakosti.(Fundacija We)
ล vedska je 19. junija 2025 sprejela Zakon o Kartici za prosti ฤas, imenovanoFritidskortLag (2025:759) om fritidskort โ uradno besedilo v PDF. Veljati je zaฤel 9. septembra 2025. https://fritidskortet.se/foralder/information/in-english Namenjena je otrokom od 8. do 16. leta starosti s stalnim prebivaliลกฤem na ล vedskem. Dejansko ne gre za fiziฤno kartico, ampak digitalno obliko, ki se uporablja za plaฤilo dejavnosti preko sistema – za plaฤilo rednih prostoฤasnih dejavnosti v ลกportu, kulturi, aktivnostih na prostem in v drugih otroลกkih in mladinskih druลกtvih. V letu 2025 je doloฤena viลกina 45,5 EUR za veฤino otrok ter 182 EUR v primeru gospodinjstev, ki prejmejo dodatek za stanovanje (housing allowance / bostadsbidrag). Kartica za prosti ฤas se ne ลกteje kot dohodek ali premoลพenje in zato ne vplivala na pravico druลพin do finanฤne pomoฤi.
Finska.Njihov model za prostoฤasne dejavnosti je projekt Ministrstva za izobraลพevanje in kulturo, katerega glavni cilj je poveฤati dobro poฤutje otrok in mladih ter vsakemu izmed njih omogoฤiti vkljuฤitev v dejavnosti po lastni izbiri. Na podlagi vlog Ministrstvo za izobraลพevanje in kulturo obฤinam dodeli skupno 14,5 milijona EUR. Poleg teh sredstev dejavnosti sofinancirajo tudi sodelujoฤe obฤine. Od 1. januarja 2025 mesto Turku (Finska) z obฤinskim programomBoostii vsako leto dodeli vsakemu otroku (od 7 do 19 let starosti) od 160 do 260 EUR letno (odvisno od starosti) finanฤno spodbudo za vkljuฤitev v ลกportne dejavnosti.
Danska.Fritidspas se osredotoฤa na angaลพiranost otrok na podroฤju ลกporta. Na Danskem se sistem za prosti ฤas izvaja prek obฤin, ki ga izvajajo v 85. od skupno 98. danskih obฤin.
Islandija. Reykjavik modelKartica je sistem t.i. bonov za rekreacijo otrok in mladostnikov, starih od 6 do 18 let, s prebivaliลกฤem v Reykjaviku. V letu 2023 je vsak otrok prejel 527 EUR, ki jih starลกi dodelijo izvajalcem dejavnosti, in se lahko uporabi za stroลกke popoldanskega prostoฤasnega programa otroka ali kritju drugih stroลกkov aktivnosti in usposabljanja.
8. Pomen Kartice za prosti ฤas za nevladni sektor (NVO)
Nevladne organizacije so kljuฤni in nepogreลกljivi izvajalci prostoฤasnih dejavnosti v lokalnih skupnostih. Nudijo raznovrstne vsebine in oblike vkljuฤevanja otrok in mladih, vkljuฤno z mladinskim delom in prostovoljstvom.
Kartica za prosti ฤas bo prispevala k veฤjemu druลพbenemu pomenu nevladnih organizacij (NVO), stabilnosti njihovega delovanja ter krepitvi njihove vloge pri prepreฤevanju socialne izkljuฤenosti. Omogoฤila bo razvoj lokalnih partnerstev med obฤino, NVO, ลกolami in starลกi ter spodbudila ustanavljanje in delovanje novih nevladnih organizacij, zlasti v manjลกih krajih. Poleg tega bo kartica: okrepila lokalno mreลพo programov za otroke in mladostnike; spodbudila nadaljnji razvoj prostovoljnega dela med otroki in mladimi; izboljลกala dostop do kakovostnih in zanesljivih informacij o prostoฤasnih dejavnostih po obฤinah in ustvarila nove priloลพnosti za sodelovanje in participacijo otrok in mladostnikov.
Pred nekaj leti je bil samomorilen vsak 60. klic na TOM telefon. Danes je tak ลพe vsak 13. klic.
To je preveฤ. TOM telefon potrebuje pomoฤ. Ali poznate koga, ki bi bil pripravljen nameniti svoj ฤas in empatijo otrokom ter mladostnikom v stiski? Morda ste to prav vi?
TOM telefonยฎ letos praznuje 35 let delovanja. V teh treh desetletjih smo bili varen pristan za tisoฤe otrok, a stiske, s katerimi se mladi sooฤajo danes, so teลพje kot kdajkoli prej. Statistika ne laลพe: duลกevne stiske so v porastu in naลกi telefoni ne nehajo zvoniti.
ฤe imate v sebi empatijo in ลพelite aktivno pomagati pri reลกevanju mladih ลพivljenj, vas vabimo, da se pridruลพite naลกi mreลพi veฤ kot 130 prostovoljcev. Postanite del TOM telefona.
Nudimo vam izjemno ekipo podpore, strokovno osnovno izobraลพevanje, uvajanje in stalno podporo supervizorjev.
Kdaj? Informativni sestanek bo v ponedeljek, 16. 2. 2026, ob 17.00 prek Zooma.
Za druลพine, kjer sta eden ali oba starลกa na minimalni plaฤi, je dvig minimalne plaฤe na 1.000 โฌ zelo konkreten premik.
Pomeni: laลพje pokritje osnovnih stroลกkov (hrana, poloลพnice, prevoz, vrtec/ลกola) manj izbiranja med najnujnejลกim (npr. ogrevanje ali hrana), manj stresa doma, kar pogosto najbolj obฤutijo prav otroci (manj izkljuฤenosti, veฤ moลพnosti za vkljuฤevanje) ker se ลกtevilna izplaฤila veลพejo na viลกino plaฤe, lahko prinese tudi viลกja letna izplaฤila, npr. regres (in morebitna druga dodatna izplaฤila), kar druลพinam pomaga pri veฤjih sezonskih stroลกkih (ลกola, obutev, ogrevanje, poฤitnice).
Hkrati je pomembno poudariti: ฤe se ob dvigu plaฤ ne zajezi rasti cen (hrane, najemnin, energentov), se lahko del pozitivnega uฤinka hitro izniฤi zato je kljuฤno, da dvig minimalne plaฤe spremlja tudi ลกirลกi paket ukrepov podpore druลพinam (npr. usklajevanje dodatkov, subvencij in drugih sistemskih reลกitev).
V ZPMS in naลกi mreลพi 109 lokalnih druลกtev in zvez si prizadevamo, da otroci ne nosijo posledic finanฤnih stisk odraslih.
Na povabilo Ministrstvo za vzgojo in izobraลพevanje smo se udeleลพili delovnega sreฤanja, namenjenega nadaljnjemu razvoju in krepitvi programa Mladi raziskovalci zgodovine. V srediลกฤu pogovora je bilo iskanje novih poti sodelovanja, ki bodo prinesle ลกe boljลกo podporo mentorjem in mladim raziskovalcem โ tistim, ki z vsakoletnim trudom skrbijo, da naลกa skupna zgodovina ostane ลพiva in prisotna.
V konstruktivnem dialogu sta program Mladih raziskovalcev zgodovine pri ZPMS predstavila podpredsednik ๐๐ซ๐จลก ๐๐ซ๐๐ณ๐จ๐ฏลก๐๐ค in vodja programa ๐๐ซ๐ข๐ฌ ๐ ๐ฎ๐ซ๐ฅ๐๐ง. Skupaj z generalnim direktorjem Direktorata za predลกolsko vzgojo in osnovno ลกolstvo ๐๐๐๐จ๐ฆ ๐๐จ๐ฌ๐ญ๐ซ๐๐ฏ๐๐๐ฆ, s predstavnikoma Sektorja za osnovno ลกolstvo ๐๐๐ง๐๐ข๐ฃ๐๐ฆ ๐๐ซ๐๐๐๐๐ฆ (vodja sektorja) in ๐๐จ๐ฆ๐๐ง๐จ ฤ๐๐ฉ๐ข๐ง ter dr. ๐๐ขลก๐๐ฅ๐จ ๐๐๐ฏ๐ซ๐ขฤ (URKI MIZล ) in s predstavnikoma Slovenski ลกolski muzej, ๐ฆ๐๐ . ๐๐ญ๐๐ง๐๐ญ๐จ๐ฆ ๐๐ค๐จ๐ฅ๐ขลก๐๐ฆ (direktor Sล M) ter ๐ฆ๐๐ . ๐๐๐ซ๐ฃ๐๐ญ๐ค๐จ ๐๐๐ฅ๐ค๐จ๐ฏ๐๐ ๐๐๐๐๐ฏ๐๐ (predsednico Komisije za delo zgodovinskih kroลพkov), smo potrdili skupno zavezo k razvoju spodbudnega okolja. Naลก cilj ostaja jasen: zagotoviti ustrezno strokovno podporo in prostor, kjer bo vrednost dela mladih in njihovih mentorjev jasno prepoznana.
Priznanje, ki potrjuje naลกo pot
Pomen in kakovost naลกih prizadevanj potrjuje tudi javna zahvala, ki jo je Zveza prijateljev mladine Slovenije prejela s strani Zveza zgodovinskih druลกtev Slovenije / Historical Association of Slovenia. To priznanje za dolgoletno podporo raziskovalni dejavnosti mladih na osnovnih ลกolah je ลกe dodaten dokaz, da program Mladi raziskovalci zgodovine ostaja trden steber ohranjanja naลกe kulturne in zgodovinske dediลกฤine.
Mesec januar je odliฤna priloลพnost, da se ustavimo in razmislimo, kaj priฤakujemo, kje je naลกa dodana vrednost, kaj je naลกe poslanstvo in kam โpelje naลก vlakโ. Hkrati je to tudi ฤas, ko lahko s povezovalnimi ter strokovno-izobraลพevalnimi vsebinami jasneje opredelimo, kako in kam si ลพelimo โ kaj nas pri tem lahko ovira ter kaj nas lahko podpre.
Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije v ลกolskem letu 2025/2026 organiziramo in izvajamo veฤ zanimivih, uporabnih in strokovnih izobraลพevalnih seminarjev, s katerimi vas lahko podpremo pri razvijanju vaลกih moฤnih podroฤij ter vam pomagamo pri raziskovanju tako profesionalnih kot osebnih izzivov.
Vabimo vas, da se nam pridruลพite na KATIS izobraลพevanjih
5.3. in 6.3.2026: KO ODNOS UฤI โ OD UฤENJA DO UฤENJA; 16- urni seminar; v ลพivo; 156,44โฌ/udeleลพenec (prijava preko KATIS-a);
7.5. in 8.5.2026: KO BESEDE GRADIJO ZAUPANJE โ KOMUNIKACIJSKE VEล ฤINE; 16- urni seminar; v ลพivo; 248,10โฌ/udeleลพenec (prijava preko KATIS-a);
30.6. in 1.7.2026: OPAZIM, DELUJEM IN KREPIM โ VLOGA PEDAGOล KEGA DELAVCA PRI RAZVOJU OTROKA; 16- urni seminar; v ลพivo; 153,70โฌ/udeleลพenec (prijava preko KATIS-a);
2.7.2026: UPORABA KREATIVNIH IN EKSPRESIVNIH METOD PRI DELU Z OTROKI; 12- urni seminar; v ลพivo + on-line; 146,71โฌ/udeleลพenec (prijava preko KATIS-a).
Opise vseh zgoraj naลกtetih izobraลพevanj najdete na naลกi spletni strani www.zpms.si pod zavihkom programa Modra postaja.
Za kakrลกnokoli dodatno informacijo piลกite na: tanja.povsic@zpms.si ali pa po telefonu na GSM: 040 764 835
TOM telefon ลพe desetletja predstavlja kljuฤen podporni mehanizem za otroke in mladostnike v stiski. Stabilna sistemska podpora je eden izmed temeljnih pogojev za njegovo kakovostno, strokovno in neprekinjeno delovanje tudi v prihodnje.
Sreฤanja so se udeleลพile predstavnice Zveze prijateljev mladine Slovenije: Darja Groznik, predsednica ZPMS Breda Kraลกna, generalna sekretarka ZPMS Tjasa Bertoncelj, nacionalna vodja programa TOM telefon.
Ob tej priloลพnosti se ekipa TOM telefona iskreno zahvaljuje Ministrstvo za delo, druลพino, socialne zadeve in enake moลพnosti za dosedanje dolgoletno sofinanciranje programa.
Takลกna podpora omogoฤa, da TOM telefon ostaja zaupen in dostopen prostor pomoฤi, kjer je vsaka stiska sliลกana in obravnavana s strokovnostjo ter odgovornostjo.
