22Feb

ZIMSKE POČITNICE

22. februarja, 2021By
Objavljamo aktivnosti nekaterih naših društev v času zimskih počitnic. Seznam se bo še dopolnjeval. V kolikor želenega društva ne najdete, poiščite informacije neposredno pri njih.

DPM Škofja Loka

počitniške dejavnosti ZIMSKE ŠPORTNE IGRE malo drugače

Zimske počitniške dejavnosti: V Društvu prijateljev mladine Škofja Loka za letošnje zimske šolske počitnice pripravljamo drugi sklop projekta E-ustvarjalnice. Likovne delavnice so namenjene osnovnošolskim otrokom, ki kažejo dodatno zanimanje za likovno ustvarjanje oziroma izražajo večjo čustveno občutljivost in želijo zimske urice preživeti v kreativnem vzdušju domačega okolja.

Ustvarjali bomo v:
– ponedeljek, 22. februarja 2021 od 10.10 do 11.30,
– torek, 23. februarja 2021 od 10.10 do 11.30,
– sredo, 24. februarja 2021 od 10.10 do 11.30.

Za ustvarjanje na delavnicah potrebujemo prazen lis

Več informacij na spletni strani: https://www.dpm-skofjaloka.si/

MZPM Velenje

Med zimskimi počitnicami bo pri nas pestro, vse aktivnosti bodo potekale pod skupnim imenom: Zimske počitnice v Vili Rožle; ime je torej Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, kontakt za prijavo na aktivnosti: mzpm.velenje@vilarozle.si in 03/ 897 75 40, povezava do spletne strani pa: https://www.vilarozle.si/novice/2020/zimske-pocitnice-v-vili-rozle .

ZPM Maribor

Vabijo na  Youtube kanal, kjer najdete veliko idej za ustvarjalno preživljanje prostega časa doma v času zimskih počitnic, da jih obiščete na Facebook profil, kjer poleg ustvarjalnih delavnic objavljamo še marsikaj zanimivega. Prosti čas izkoristite tudi za sprehode v naravo, v Mestni park ali na pustni torek v središče mesta: Pustovanje 2021.

MDPM Ajdovščina

Zimske počitnice 2021, 05 / 368 91 40, 041 490 360

https://www.mdpm-ajdovscina.si/koledar_dogodkov/1581894000/2020020413254984https://www.mdpm-ajdovscina.si/koledar_dogodkov/1581894000/2020020413254984

ZPM Ljubljana Moste-Polje

Zimske počitniške dejavnosti 

DPM Trbovlje in Zagorje

Virtualne zimske dogodivščine 2021:

ponedeljek, 22. 2. od 10.00 do 11.00 Kolo sreče
torek, 23. 2.od 17.00 do 18. 00 Ugani in zadeni
sreda, 24. 2. od 10. 00 do 11.00 Stilski izziv
četrtek, 25. 2. od 17.00 do 18.00 Mali in veliki cirkusanti
petek, 26.2. od 10. 00 do 11.00 Ustvarjalnica prstne lutke

Število mest je omejeno. Prijave najkasneje dan pred dogodkom. Za ponedeljek, sredo in petek na dpm.trbovlje@siol.net  Za torek in četrtek pa na info@dpm-zagorje.si.

OZPM in KRC Hrastnik

sreda, 24. 2. 2021, od 9.00 do 19.00 e-kino predstava: MALI PRINC FAHIM (biografska komična drama)
petek, 26. 2. 2021 in sobota 27. 2. 2021 virtualna gledališka predstava SNEŽNA KRALJICA

Povezava za ogled obeh predstav bo na FB strani KRC Hrastnik.
od ponedeljka, 22. 2. 2021 do petka, 26. 2.2021, od 8.00 do 14.00, Muzej Hrastnik SPREHOD PO MUZEJU IN OGLED MUZEJSKIH ZBIRK

Zaradi trenutno veljavnih ukrepov in omejitve števila obiskovalcev prosijo, da se skupine predhodno najavijo na tel. 03/56 42 377

 

Več
18Feb

LITERARNI NATEČAJ ZA OZAVEŠČANJE O PROBLEMATIKI ZAVRŽENE HRANE

18. februarja, 2021By

Pristopili smo k projektu “Slovenski dan brez zavržene hrane, ker se vsakodnevno srečuje s pomanjkanjem, v katerem živijo slovenske družine, tudi ko govorimo o hrani.”

»Vedno z veseljem sodelujemo v pobudah, ki otroke in mladino vzgajajo v odgovorno ravnanje in trajnostno naravnanost. Natečaj, ki pomaga osveščati o pomenu zmanjševanja zavržene hrane, zagotovo sodi mednje. Zavržena hrana je danes eden izmed največjih globalnih okoljskih in družbenih izzivov. Večino posledic tudi tu nosijo najranljivejše skupine ljudi. Zato želimo spodbujati kulturo odgovornega odnosa do hrane, saj zmanjševanje količin zavržene hrane lahko pomembo zmanjšuje prehransko negotovost in revščino, ne le v Sloveniji, temveč tudi po vsem svetu, generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna«

Lidl Slovenija in program Ekošola sta danes v okviru pobude »Slovenski dan brez zavržene hrane« odprla literarni natečaj na temo zavržene hrane. Nagradni natečaj je namenjen družinam z otroki, saj po podatkih Statističnega urada RS največ zavržene hrane, kar 50 odstotkov, nastane prav v gospodinjstvih. Lidl Slovenija in program Ekošola že od leta 2015 v okviru projekta Hrana ni za tjavendan ozaveščata o odgovornem ravnanju s hrano, v želji, da bi razmislek o zavrženi hrani postal del našega vsakdana, pa so moči združili z Ekologi brez meja in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter podjetjem TAM-TAM. Slednje bo poskrbelo, da bodo zgodbe družin vidne po vsej Sloveniji. Najboljših pet zgodb bo namreč oživelo v risbah slovenskih ilustratorjev in povabilo k sodelovanju na prvem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila 2021.

Problematika zavržene hrane je kljub temu, da predstavlja pereč izziv, redko del vsakdanjih pogovorov. Le malokdo se zaveda, koliko neporabljene, pretečene ali celo sveže in še užitne hrane na koncu dneva pristane v smeteh. Obenem se pogosto ne zavedamo, da lahko že z majhnimi spremembami navad, kot je priprava jedilnika ali nakupovalnega seznama, dosežemo veliko. Zato želijo partnerji z literarnim natečajem družine spodbuditi k razmisleku o zavrženi hrani in tako prispevati k ozaveščanju slovenske javnosti.

V Lidlu Slovenija so problematiko zavržene hrane začeli naslavljati že pred leti, tako v svojih delovnih procesih kot v trajnostnih pobudah.

»Danes je že kar 25 Lidlovih trgovin vključenih v projekt Donirana hrana Zveze Lions Slovenija, v katerem na leto ljudem v stiski doniramo okrog 200 ton izdelkov pred iztekom roka trajanja. Naše sodelovanje se še krepi, saj se bo število trgovin v projektu letos še povečalo. Optimiziramo tudi naročanje blaga tako, da izdelkov, ki bi jim potekel rok, v naših trgovinah ostane čim manj. S projektom Hrana ni za tjavendan, ki ga s programom Ekošola izvajamo v okviru naše trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, o zavrženi hrani že od leta 2015 ozaveščamo najmlajše v izobraževalnih ustanovah. V projektu vsako leto sodeluje več kot 100 ustanov oziroma okrog 5 tisoč otrok in mladostnikov. Verjamem, da smo v teh letih z različnimi vsebinami preko otrok dosegli tudi družine,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

»Literarni natečaj je po eni strani zanimiva ustvarjalna popestritev za slovenske družine, hkrati pa tudi priložnost, da družine in posamezniki postanejo ambasadorji boja proti zavrženi hrani v Sloveniji. V soboto, 24. aprila, bomo skupaj s partnerji obeležili prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, s ciljem, da postanemo zgled in navdih pri ustvarjanju boljšega sveta,« je dodala.

Tudi društvo Ekologi brez meja v natečaju prepoznava svoje poslanstvo. »Odpadna hrana je del organskih odpadkov, kjer preprečevanje prinaša največ prednosti, tako okoljskih, zdravstvenih, ekonomskih kot podnebnih. Zato je integralni del strategij zero waste na ravni posameznikov, podjetij in občin. Dela je še veliko, zato z veseljem podpremo vse iniciative za zmanjševanje zavržkov,« je ob začetku natečaja dejal Jaka Kranjc, generalni tajnik društva Ekologi brez meja.

Z ustvarjalnostjo do boljšega sveta

Literarni natečaj Zgodbe o zavrženi hrani je namenjen družinam z otroki, ki so vključeni v predšolsko, osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje. Družine so vabljene, da s čarobnostjo otroške domišljije in s kančkom starševske podpore ustvarijo zmagovalno zgodbo. Ta je lahko kratka ali dolga, domišljijska ali resnična, resna ali smešna. Edino pravilo je, da mora biti njena rdeča nit zavržena hrana. Avtorji najboljših petih zgodb bodo nagrajenih z vrednostnim bonom Lidla Slovenija v višini 200 evrov, njihove zgodbe pa bodo oživele v potezah mladih slovenskih ilustratorjev, ki bodo aprila na ogled na plakatnih mestih TAM-TAM.

Družine lahko zgodbo oddajo do vključno 10. marca 2021 na spletnem mestu www.boljsi-svet.si  ali jo pošljejo na elektronski naslov boljsisvet@lidl.si s pripisom: »Za literarni natečaj«.

Več o pobudi za Slovenski dan brez zavržene hrane lahko najdete na www.boljsi-svet.si.

——————————————–
O Lidlu Slovenija

Lidl Slovenija ima 61 trgovin in približno 1.800 zaposlenih, na slovenskem trgu pa posluje od leta 2007. Je del mednarodne Skupine Lidl, ki je trenutno prisotna v 32 državah po svetu in ima trgovine v 29 državah po svetu.

V središče svoje dejavnosti vedno postavljajo kupce. Držijo se preprostega načela: ponujajo najvišjo kakovost po ugodnih cenah in želijo s ponudbo več kot 2000 izdelkov lastnih in uveljavljenimi blagovnih znamk zadovoljiti vsakdanje potrebe vsake družine.

Ustvarimo boljši svet je trajnostna pobuda Lidla Slovenija, s katero želijo s pozitivnim zgledom k ustvarjanju boljšega sveta spodbujati tudi svoje zaposlene, poslovne partnerje, kupce in širšo družbo. Vsako leto podpirajo številne organizacije in projekte s področja izobraževanja, kulture, športa ter humanitarne pomoči ljudem in živalim. Več na www.boljsi-svet.si.

O programu Ekošola

Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja. Namenjen je krepitvi ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihovo siceršnjo vzgojo in izobraževanje. Ker so potrebe po aktivnostih za spodbujanje odgovornejšega ravnanja s hrano in okoljem narasle, so v okviru programa v sodelovanju z Lidlom Slovenija oblikovali projekt Hrana ni za tjavendan. Z izvajanjem aktivnosti na področju zmanjševanja količin zavržene hrane sodelujoče šole in vrtci iščejo učinkovite rešitve za odgovornejše ravnanje s hrano. Več na www.ekosola.si.

O Zvezi prijateljev mladine Slovenije®

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je krovna, nacionalna organizacija, ki združuje 109 članic. Vidnejši programi ZPMS so Tom telefon®, Teden otroka®, Otroški parlamenti®, Evropa v šoli, Pomežik soncu® ter vsi Humanitarno-socialni programi, ki združujejo različne štipendijske sklade in pomoči potrebnim. Več na www.zpms.si

O Ekologih brez meja

Ekologi brez meja se zavzemamo svet brez odpadkov, ki ga skušamo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Naše poslanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov, s katerimi lahko vplivamo na spremembe politik in navad. Smo mnenjski voditelji na področju odpadkov, ki svoje napore usmerjamo predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov. Več na www.ebm.si.

O  TAM-TAMu

V družbi TAM-TAM so specialisti za mestne plakate. Za spodbudo pozitivnih premikov v družbi so tudi pobudniki in partnerji več družbeno odgovornih projektov. Tovrstne aktivacije so v sami biti njihovega delovanja, saj se v TAM-TAM zavedajo učinkovitosti, družbene vloge in odgovornosti, ki jo lahko zavzema mestni plakat kot izjemno razširjen in hkrati najstarejši medijski format z velikim vplivom na javno mnenje. Več na www.tam-tam.si.

Več
28Jan

POBUDA “DNEVI BREZ ZASLONOV”

28. januarja, 2021By

Nacionalna mreža TOM telefon in Zveza prijateljev mladine Slovenije smo sopodpisniki pobude “Dnevi brez zaslonov”.

Predlagatelji in podpisniki vabimo vse osnovne in srednje šole k vključitvi v pobudo za umestitev rednih dnevov brez zaslonov v šoli in doma.

V času šolanja na daljavo veliko otrok, mladostnikov, staršev in učiteljev poroča o prenasičenosti z zasloni, utrujenosti, razdražljivosti, pomanjkanju motivacije in podaljševanju časa pred zasloni tudi v prostem času, kar povečuje tveganje za digitalno prenasičenost in izčrpanost. Vse to lahko vodi v slabše medosebne odnose, pomanjkanje gibanja in posledično prekomerno težo, slabše spalne vzorce, povečan stres, upad motivacije za ostale aktivnosti, pomanjkanje kreativnosti, itd.

Ob epidemiji se otroci tudi gibajo manj, kot so se pred epidemijo, poslabšale pa so se tudi prehranske in spalne navade. Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani v partnerstvu z OKS-ZŠZ in Zavodom za šport Republike Slovenije Planica in v sodelovanju s strokovno javnostjo, preko projekta SLOfit spremlja telesni in gibalni razvoj otrok in mladine. S COVID-19 FIT barometrom (vir: www.fitslo.org) opozarjajo na izjemno škodljive posledice ukrepov na gibalno učinkovitost otrok in mladine.

Njihova raziskava je pokazala na največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja. Potrebno bo uvesti postopke in odločitve, ki bodo negativne učinke ukrepov umilile in ustavile trend upadanja telesne zmogljivosti. Ena takšnih odločitev je vsekakor uvedba dneva brez zaslonov, tako v šolsko, kot družinsko okolje in zamenjava sedenja pred zasloni s športnimi aktivnostmi ali telesno aktivno obliko pouka.

Namen pobude:

Uporaba naprav z zasloni je postala naš vsakdan in današnji otroci si težko predstavljajo dan brez digitalnih naprav, ne samo za izpolnjevanje šolskih obveznosti, ampak predvsem v prostem času. Zato je namen pobude Dnevi brez zaslonov predvsem v tem, da bi z rednimi mesečnimi odklopi od digitalnih naprav spodbujali dobro psihično in fizično počutje, poudarili pomembnost gibanja, normalizirali dneve brez zaslonov in s tem spodbujali kreativnost in uporabo domišljije v prostem času, hkrati pa zmanjševali tveganja za razvoj zasvojenosti in izpostavljenosti rizičnim vedenjem na spletu. Prav tako je namen pobude zmanjševanje razlik med mladimi, saj nimajo vsi enakih možnosti in dostopa do digitalnih naprav. Če se medvrstniški odnosi dogajajo pretežno na spletu, so določeni posamezniki zaradi slabše dostopnosti izključeni in nimajo enakih možnosti.

Dan brez zaslona seveda pomeni tudi nekaj več vnaprejšnjega načrtovanja in dodatnih obremenitev, vendar ocenjujemo, da je iz vidika ciljev, vredno truda.

Cilji:

  • Celovit in zdrav osebni razvoj
    – Boljše psihofizično počutje otrok.
    – Zmanjšanje časa preživetega pred zasloni.
    – Več gibanja (še posebej na prostem).
    – Več povezovanja in druženja v živo (ob upoštevanju COVID-19 ukrepov).
    – Spodbujanje kreativnosti.
    – Večja povezanost med otroki ter družinskimi člani.
    – Zmanjšanje števila tveganih spletnih vedenj.
    – Preprečevanje zasvojenosti.
    – Zmanjševanje neenakosti pri uporabi spleta otrok in mladostnikov (digitalni razkorak).
  • Učinkovita in celovita izvedba vzgojno-izobraževalnega procesa
    – Dvig digitalne pismenosti.
    – Več ustvarjalnih in inovativnih pristopov
    – Celovit razvoj digitalnih kompetenc
    – Personalizacija (aktivna vloga učencev pri načrtovanju in izvedbi pouka/dejavnosti)
    – Dvig spretnosti, ki jih potrebuje sodobna družba: ustvarjalnost, reševanje problemov, kritično mišljenje, odločanje, samouravnavanje
    – Pridobiti več možnosti za ozaveščanje in integracijo izkušnje šolanja od doma.
    – Vključevanje zunanjih strokovnjakov in institucij iz lokalnega in širšega okolja

Trajanje in število aktivnosti:

Celotno šolsko leto (vsaj 10 organiziranih dnevov), vsaj 1-krat  mesečno (dan je poljuben), ne glede na obliko šolanja, v živo ali na daljavo.

Vsebina in aktivnosti za dosego ciljev:

Vsaka šola se pri izvedbi dnevov brez zaslonov sama odloča o vsebini in načinu izvedbe. Ključno sporočilo je, da se tisti dan ne uporablja naprav, niti za pouk, niti za prosti čas (tudi ne za fotografiranje, pošiljanje dokazil o opravljenih obveznostih itd.).

Podporne teme za dneve brez zaslonov:

Medpredmetne vsebine in celovit (ozaveščen) razvoj spretnosti: reševanje avtentičnih problemov, vsebine trajnostnega razvoja (zeleno – urejanje šolskega ali domačega okoliša itd.; itd.), sodelovanje (timsko delo) učencev v heterogenih skupinah (po vertikali),
Razvoj digitalni kompetenc ter še posebej kritična in varna raba digitalnih tehnologij;
Delavnice, pogovor in ustvarjanje na teme kot je digitalna zasvojenost, prekomerna raba in posledice, rizična vedenja na spletu, sovražni govor in spletno nasilje, bonton na spletu in drugje, strpnost, čustva in empatija, stvari, ki so jih počeli naši starši v prostem času, ko še ni bilo interneta, gibanje za vsak dan…
Gibanje – učenci naj razvijajo plese in druge oblike gibanja, ki lahko simbolizirajo različne teme, ki so lahko tudi povezane z uporabo spleta in naprav z zasloni. Pri tem naj se spodbuja kreativnost, lahko tudi skozi improvizacijo.
Spodbujanje učencev, da sami načrtujejo izvedbo digitalnega posta.
Diskusije in delavnice učiteljev in drugih strokovnih delavcev o učinkovitih izobraževalnih strategijah (z in brez zaslona)

Priporočila za izvedbo običajnega pouka:

Upoštevanje zaslonskih obremenitev otrok (tudi izvenšolskih – glasba, šport …) z upoštevanjem smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih (aktualne smernice sekcije za primarno pediatrijo).
Priporočljivo je, da je aktivnega dela za zaslonom za šolo največ 4 ure (2 blok uri).
Spodbujanje gibalnih aktivnosti med odmori.

Priporočila za izvedbo pouka brez zaslona:

Dan brez zaslona naj velja tudi za učitelje.
Rešenih nalog se na ta dan (v primeru šole na daljavo) ne pošilja učiteljem, ampak šele naslednji dan.
Zaželjene naloge s pripomočki, ki so na dosegu roke in jih ni potrebno kupovati.
Roki za oddajo domačih nalog (v primeru šole na daljavo) so najkasneje do 19.00 ure v dnevu.
Dan po dnevu brez zaslonov se lahko nekaj časa nameni pogovoru in predstavitvi dejavnosti, ki so jih učenci izvajali prejšnji dan. Namesto posnetkov (npr. plesa) naj učenci opišejo oz. prikažejo kakšen ples ali aktivnost so izvedli.
V primeru izvedbe v času šolanja na daljavo, se o namenu dneva seznani tudi starše in se jih povabi k sodelovanju pri izvajanju dogodka na način, da dan brez zaslona, med družinskim časom, velja za vso družino.

Sodelovanje šol:

Prijavnica: Šole preko spletnega obrazca določijo koordinatorja in izpolnijo osnovne podatke v obrazcu na naslovu: https://tinyurl.com/dnevibrezzaslonov.
Objava rezultatov: šole na spletnih straneh projekta in socialnem omrežjih… objavijo primere izvedb in promovirajo dejavnosti
Koordinator na šoli bo prejel potrdilo (v Skladu s Pravilnikom o napredovanju v nazive strokovnih delavcev v VIZ)

Evalvacija aktivnosti:

Opravljena bo anketa ob začetku sodelovanja, med izvajanjem aktivnosti in ob zaključku šolskega leta.

S pobudo želimo dvigniti splošno ozaveščenost o pomembnosti primernega ravnovesja med preživljanjem organiziranega in prostega časa tako na spletu kot tudi brez zaslonov – na prostem, z vrstniki, z gibanjem, na ustvarjalen način …

Prepričani smo, da lahko izmenjava dobrih praks pobude Dnevi brez zaslonov k sodelovanju spodbudi številne vzgojno-izobraževalne zavode, institucije / organizacije, ki delujejo na področju dela z otroki in mladostniki, družine, posameznike idr., zato vse sodelujoče šole vabimo, da vaše aktivnosti delite z nami, mi pa jih bomo redno objavljali na spletnem naslovu: www.logout.si/dan-brez-zaslona/.

Predlagatelji in podpisniki pobude:

Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes, Zveza aktivov svetov staršev Slovenije, Sekcija za primarno pediatrijo, Združenje za pediatrijo SZD, Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Nacionalna mreža TOM telefon pri ZPMS, Inštitut za kriminologijo, Zavod Nora (Logout), Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Zavod MISSS.

Več
27Jan

ZAKLJUČEK AKCIJE ZA PRIZADETE V POTRESU NA HRVAŠKEM

27. januarja, 2021By

Ob nedavnem katastrofalnem potresu na Hrvaškem, ko so mnogi ljudje in družine izgubile streho nad glavo, se je RTV Slovenija odločila, da skupaj z ZPMS organizira dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za tiste, ki so bili v potresu najbolj prizadeti.

RTV Slovenija je telefonski številki in številko TRR skoraj tri tedne redno objavljala na vseh treh platformah njenega delovanja, in sicer na televiziji, radiu in spletnem portalu www.rtvslo.si.
Tako RTV Slovenija, kot Zveza prijateljev mladine Slovenije, smo ljudi z akcijo seznanjali tudi preko družbenih omrežij.
Do včerajšnjega dne (torek, 26. 1. 2021) je bilo zbranih dobrih 61.000 evrov.
RTV Slovenija bo zbrani denar skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in s Savezom Društava »Naša Djeca« Hrvatske namenila za nakup določene opreme za šole,
za druge potrebe otrok in mladostnikov na prizadetih območjih ter za bivalne enote za družine z otroki in mladostniki.
Vsem, ki ste v akciji sodelovali, se najlepše zahvaljujemo.
Več
26Jan

SNEŽNE KEPE SREČE: HENKEL IN MERCATOR OSREČILA 100 DRUŽIN

26. januarja, 2021By

Snežne kepe sreče zares prinašajo le srečo. Zasluga gre Henklu in Mercatorju, ki sta tudi letošnjo zimo sklenila nadaljevati uspešno akcijo s triletno tradicijo. Pobuda plemenitega cilja je bila uresničena v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, ki pomaga socialno ogroženim družinam in si nenehno prizadeva razveseljevati najmlajše. Slednje februarja čaka novo presenečenje – donacija darilnih bonov.

Pomoč družinam v stiski, za katere skrbi Zveza prijateljev mladine Slovenije

Vsi kupci v decembru in januarju z nakupom izdelkov Persil, Silan, Somat, Fa in Schauma v Mercatorjevih trgovinah sodelujejo v najlepši zimski zgodbi in s tem pomagajo družinam v stiski, za katere skrbi Zveza prijateljev mladine Slovenije. Ta je ponosna na več kot šest desetletij dolgo tradicijo in združuje 109 članic – društev prijateljev mladih z vse Slovenije. Tako otroke že vrsto let razveseljujejo s poletnimi in zimskimi počitnicami, štipendirajo dijake, številni prostovoljci pa preko posebne telefonske linije nudijo tudi psihološko pomoč.

»Po lanskoletnem zimovanju, s katerim smo osrečili številne otroke, smo se tudi letos z velikim veseljem odzvali ponovnemu povabilu Henkla in Mercatorja. Neizmerno smo hvaležni, še bolj pa družine v stiski, zato komaj čakamo  mesec februar, ki nam bo po koncu leta 2020, pomenil nov veter v hrbet,« je povedala Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

V Henklu in Mercatorju so ponosni na vsakoletni uspeh akcije Snežne kepe sreče, zato tudi tokrat ne dvomijo v dober odziv kupcev in njihovo plemenitost.

»Akcija se je začela 1. decembra in do konca januarja lahko v njej sodelujejo vsi kupci naših izdelkov v prodajalnah Mercator ter s tem podpirajo delo Zveze prijateljev mladine Slovenije.Veseli nas dejstvo, da bomo s to akcijo prinesli nekaj veselja za 100 socialno ogroženih družin.Hvala Zvezi prijateljev mladine Slovenije, da je ponovno sprejela naše povabilo,«  je dejal Jaka Petek, Key Account Management, Henkel Slovenija.

»Mercatorjevo večletno sodelovanje s Henklom in Zvezo prijateljev mladine Slovenije je dejansko tudi priložnost za kupce, da se pobudi Snežne kepe sreče pridružijo in sodelujejo v tej plemeniti akciji. Skupaj bomo pomagali kar 100 družinam, in to je v teh časih izjemno pomembno. Hvaležni smo vsem, ki so akcijo prepoznali in jo s svojo izbiro podprli,« je poudarila Andreja Bajželj iz Mercatorja.

S sodelovanjem v akciji, ki bo trajala do 31. januarja, lahko vsi kupci prispevajo svoj delež k ustvarjanju najlepših zimskih spominov za tiste otroke in njihove družine, ki to najbolj potrebujejo.

Več
26Jan

VLOGA VSEBINSKIH MREŽ NVO PRI TRAJNOSTNEMU UPRAVLJANJU DRŽAVE SLOVENIJE

26. januarja, 2021By

Država Slovenija ima nizko izvršno zmogljivost na področju izvajanja javnih politik zaradi neučinkovitega strateškega načrtovanja in nizkega sodelovanja različnih strokovnih javnosti pri odločitvah vlade. Vsebinske mreže nevladnih organizacij si zato prizadevamo za čezsektorsko zagovorništvo, ki bo pripomoglo k večji skladnosti (trajnosti) in boljši izvršni zmogljivosti (izvedljivosti) javnih politik.

Trajnostno upravljanje

Trajnostno upravljanje države in javnih politik pomeni dobro upravljanje (good governance) skladno s trajnostnim razvojem (sustainable development). Zaradi vse močnejše čezsektorske prepletenosti politik in usmerjenosti na cilje trajnostnega razvoja (skladnost politik), nastaja močna potreba sektorskih deležnikov po usklajenemu sodelovanju v procesih strateškega načrtovanja in celostnega spremljanja izvajanja zastavljenih ukrepov javnih politik (izvrševanje politik).

Problem izvršne zmogljivosti

UMAR poročilo o razvoju 2020 ugotavlja, da ima država Slovenija nizko izvršno zmogljivost (22. mesto v EU) zaradi neučinkovitega strateškega načrtovanja in nizkega sodelovanja različnih strokovnih javnosti pri odločitvah vlade (str. 160). Kazalniki trajnostnega upravljanja za Slovenijo kažejo tudi na neučinkovitost pri izvajanju in spremljanju zastavljenih ukrepov politik (21. mesto v EU) ter slabo informiranost državljanov o javnih politikah (17. mesto v EU). Poročilo UMAR ob tem opozarja na nizko stopnjo participativne demokracije (str. 77).

Primer javne politike z nizko izvršno zmogljivostjo predstavlja Strategija Digitalna Slovenija 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. Strategija določa, da bodo njeni splošni cilji doseženi, če se bo Slovenija do leta 2020 po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe uvrstila med države s srednjo ali visoko uspešnostjo (kazalnik 12. mesto, str. 44). Slovenija se je leta 2020 nahajala pod povprečjem EU na 16. mestu (DESI indeks 2020). Ministrstvo za javno upravo je v okviru javnih posvetov o prenovi strategije predstavilo podatek, da je bilo do zadnjega leta veljavnosti strategije Digitalna Slovenija 2020 realiziranih 33 oz. 55 % načrtovanih ukrepov (17 ukrepov oz. 28 % jih je bilo še v izvajanju). Posledice neizvajanja ukrepov v segmentu e-vključenosti prebivalstva v digitalno družbo prihajajo še posebej do izraza v času epidemije koronavirusa, na kar opozarja vsebinska mreža NVO-VID na področju informacijske družbe.

Problem skladnosti politik

Skladna javna politika pomeni, da so njeni ukrepi usklajeni z drugim javnimi politikami (npr. gospodarska s socialno in okoljsko – politična skladnost), odločevalskimi nivoji (lokalni, EU in globalni – odločevalska skladnost), s potrebami ciljnih skupin (deležniška skladnost), s strokovnimi argumenti (vsebinska skladnost), s proračunskim financiranjem (finančna skladnost) in s kapacitetami deležnikov (izvršna skladnost). Ključni strateški dokument države, Strategija razvoja Slovenije 2030 izpostavlja, da je za večjo skladnost politik potrebno izboljšati mehanizme horizontalnega in večnivojskega sodelovanja, povezovanja vsebin, razumevanja presečnih tematik ter njihovega načrtovanja, izvajanja in spremljanja (str. 49). Strategija pri tem navaja uveljavljanje standardov participativne demokracije z doslednim vključevanjem deležnikov v vse stopnje oblikovanja in spremljanja politik(str. 47). Odpiranje procesov strateškega načrtovanja javnih politik in aktivno vključevanje deležnikov sta zato prvi pogoj kakovostnega trajnostnega upravljanja. Poleg tega je participativna demokracija v razmerah prevlade upravljavskega (menedžerskega) pristopa v procesih oblikovanja politik, ki se kaže tudi v selitvi odločevalske moči iz zakonodajne (parlament) v izvršno vejo oblasti (vlada), postala eden izmed ključnih elementov ohranjanja legitimnosti predstavniške demokracije.

Vloga vsebinskih mrež nevladnih organizacij pri trajnostnemu upravljanju

Skladnost politik je novo področje javno političnega zagovorništva v nevladnem sektorju, ki ga uvajajo vsebinske mreže nevladnih organizacij v Sloveniji (npr. vsebinska mreža SLOGA za področje razvojnega sodelovanja).

Vsebinske mreže NVO so podporne strukture nevladnega sektorja, ki na nacionalni ravni, na ravni razvojne regije ali na ravni več občin, združujejo nevladne organizacije z vsebinsko istega področja (npr. okolja, kulture, razvojnega sodelovanja, zdravja, sociale, otrok, športa, prostovoljstva, digitalizacije). Namen vsebinskih mrež je razvoj in krepitev nevladnih organizacij za strokovno in učinkovito sodelovanje pri oblikovanju sektorskih politik in naslavljanje pomembnih družbenih, okoljskih in ekonomskih problemov. Vsebinske mreže izvajajo dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva, mreženja, promocije in podpore v korist vseh nevladnih organizacij na svojem vsebinskem področju.

Vsebinske mreže nevladnih organizacij, povezane v Konzorciju vsebinskih mrež Slovenije (www.nevladni.info), izvajajo naslednje aktivnosti za večjo skladnost (trajnost) in boljšo izvršno zmogljivost (izvedljivost) javnih politik:

1. Usklajujejo in povezujejo strokovna znanja na posameznih javno političnih področjih v skupne čezsektorske pristope.

2. Vključujejo čezsektorske vidike javnih politik in cilje trajnostnega razvoja v odločevalski proces.

3. Informirajo in vključujejo državljane v oblikovanje in izvajanje čezsektorskih javnih politik.

Krepitev kapacitet čezsektorskega zagovorništva NVO

Razvoj zmogljivosti za čezsektorsko zagovorništvo NVO v procesih strateškega načrtovanja in spremljanja izvajanja ukrepov javnih politik je neposredno povezan s profesionalizacijo nevladnega sektorja. Čezsektorsko zagovorništvo NVO je tudi pomemben vzvod krepitve sodelovanja države z NVO pri načrtovanju in pripravi politik ter predpisov, ki ga določa Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva.

Konzorcij vsebinskih mrež Sloveniji že vrsto let opozarja na neurejeno sistemsko financiranje vsebinskih mrež na posameznih javno političnih področjih kot so digitalizacija, pravice otrok in mladostnikov, razvojno sodelovanje, kultura, zdravje itd. Temu se v zadnjem obdobju pridružuje tudi neposluh za projektno in programsko podporo razvoju čezsektorskega zagovorništva. Oboje kaže na nedosledno izvajanje Zakona o nevladnih organizacijah, pomanjkljivo uresničevanje Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva ter zanemarjanje dolgoročnega razvoja in profesionalizacije vsebinskih mrež kot podpornega okolja nevladnega sektorja v Sloveniji.

Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije zato ponovno poziva ministrstva Vlade Republike Slovenije, da pristopijo k celostnemu izvajanju 4. alineje, 2. odstavka, 23. člena Zakona o nevladnih organizacij. Pri tem pa programsko podprejo razvoj kapacitet za čezsektorsko zagovorništvo nevladnih organizacij. Tovrstna podpora bo prispevala k boljši izvršni zmogljivosti in skladnosti javnih politik ter višji kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije.

Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije
Ljubljana, 20. januar 2021
http://www.nevladni.info/

 

Viri:

Bertelsmann Stiftung. 2020. Sustainable Governance Indicators (Mission Statement). Dostopno prek https://www.sgi-network.org/2020/About.

Bertelsmann Stiftung. 2020. Sustainable Governance Indicators Slovenia. Dostopno prek https://www.sgi-network.org/2020/Slovenia.

Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. Dostopno prek https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/DID/Strategija-razvoja-informacijske-druzbe-2020.pdf.

Evropska komisija. DESI indeks 2020. Dostopno prek https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=66956.

Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo. (2020). Kaj je e-vključenost in zakaj je pomembna v času pandemije covid-19? Dostopno prek https://www.informacijska-druzba.org/2020/12/20/kaj-je-e-vkljucenost-in-zakaj-je-pomembna-v-casu-pandemije-covid-19/.

Platforma Sloga. 2019. Skladnost politik. Dostopno prek www.skladnost-politik.si.

Strategija razvoja Slovenije 2030. Dostopno prek https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf.

UMAR. Poročilo o razvoju 2020. Dostopno prek https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2020/slovenski/POR2020.pdf.

UNESCO. Sustainable Development. Dostopno prek https://en.unesco.org/themes/education-sustainable-development/what-is-esd/sd.

Uradni list Republike Slovenije. 2018. Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Dostopno prek https://www.uradni-list.si/files/RS_-2018-037-01905-OB~P001-0000.PDF.

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg). Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7129.

 

Naslovna slika: European Commission Audiovisual Service

Več
25Jan

VSAK OTROK SI ZASLUŽI BREZSKRBNE POČITNICE – ZNOVA SE ZAČENJA PROGRAM POMEŽIK SONCU®

25. januarja, 2021By

Mesec februar bo tudi letos dobrodelen. V humanitarnem programu Pomežik soncu® moči znova združujeta ZPMS in OMV Slovenija in verjameta, da ob pomoči stand-up komika Tina Vodopivca ter igralca Nika Škrleca kot ambasadorjev projekta tudi letos pričarata nasmeh na obraz številnih otrok, ki bodo prvič izkusili morske počitnice.

Vsak izmed nas komaj čaka prvi skok v vodo, prvi sladoled na promenadi in prijatelje, ki jih spoznamo na dopustovanju. Stvari, ki jih jemljemo za samoumevne, pa so marsikomu nedosegljive. Minulo leto je številne družine postavilo pred težko preizkušnjo, vendar smo Slovenci dokazali, da smo pripravljeni pomagati drug drugemu in pripomoči k temu, da so mnogi otroci prvič v živo videli valovanje morja. Z enakim ciljem se humanitarnega programa Pomežik soncu® pri ZPMS lotevajo tudi letos. »Letošnje poletne počitnice bodo za otroke in mladostnike verjetno največje darilo, ki jim ga bomo omogočili. Prepričani smo, da jih bomo poleti lahko peljali varno na letovanja. Lansko leto nam je uspelo, kljub situaciji, v kateri smo se znašli, na počitnicah nasmejati 6902 otrok,« pravi Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.

Pomežik soncu®

Zvesti partner humanitarnega programa Pomežik soncu® je tudi letos OMV Slovenija, ki s tem tradicionalno povezuje sedem let obstoja svojega Kluba zvestobe OMV SMILE & DRIVE. Tako bodo tudi letos z mislijo na najmlajše združili moči s svojimi člani kluba zvestobe ter od ponedeljka, 25. januarja, in vse do 28. februarja 2021, omogočili donacijo točk zvestobe, ki jih gostje prejmejo ob vsakem nakupu na servisu, v dobrodelen namen. Letos bo namen dvojen – en del bo na počitnice popeljal otroke, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti, drugi del sredstev pa bo namenjen bonom za hrano.

»Ne predstavljam si boljšega načina obeleževanja rojstnega dne Kluba zvestobe OMV SMILE & DRIVE, kot je pomoč najmlajšim. V luči tega bomo tudi letos kot podjetje ob začetku akcije donirali milijon točk zvestobe in s tem otvorili mesec, ko najbolj združimo moči z našimi člani Kluba zvestobe za dobro mladih. Veseli me, da kot edini v Sloveniji omogočamo tovrstno donacijo s pomočjo članstva v Klubu zvestobe. Vsako leto dokazujemo, da zmoremo še več in bolje, in verjamem, da bo tudi tokrat temu tako. Dolgoletno partnerstvo z ZPMS na različnih projektih smo pred štirimi leti nadgradili tudi pri programu Pomežik soncu® in letos ga nameravamo še utrditi ter vliti dodatno motivacijo mladim za premagovanje zahtevnega obdobja,« je povedala Vanja Lombar, generalna direktorica OMV Slovenija.

Vsi člani kluba lahko svoje točke zvestobe podarijo do konca februarja osebno ob vsakem nakupu na kateremkoli bencinskem servisu OMV, prek spletne strani ali s pomočjo mobilne aplikacije OMV SMILE & DRIVE. Svoje točke lahko donirajo večkrat, vedno vsaj 50 točk naenkrat.

»Hvala članom Kluba zvestobe OMV SMILE & DRIVE in OMV Slovenija, da podpirate humanitarni program Pomežik soncu® in soustvarjate dobro in veselo življenje za naše otroke ter mladostnike,« pravi Breda Krašna.

Na brezskrbne poletne počitnice polne otroškega rajanja sta OMV Slovenija in ZPMS s humanitarnim programom Pomežik soncu® v dosedanjih treh letih sodelovanja popeljala že več kot 15 avtobusov iskrenih otroških nasmehov. Verjamejo, da bodo tudi v letošnjem letu marsikateremu otroku omogočili, da vsaj za trenutek pozabi na vse skrbi in si ustvari nove lepe spomine.

Darujmo točke in širimo otroški nasmeh! Tukaj: DOBRODELNA AKCIJA 

Več
20Jan

PONOVNO OPOZARJAMO: ODPRTJE VRTCEV, OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL, DIJAŠKIH DOMOV, FAKULTET IN OSTALIH IZOBRAŽEVALNIH USTANOV MORA BITI PREDNOSTNO!

20. januarja, 2021By

Nevladne organizacije, strokovnjaki – psihologi, učitelji, strokovni delavci v šolah, ravnatelji, svetovalni delavci, pedagogi, vzgojitelji v dijaških domovih, zdravniki, pedopsihiatri in ostali –  z veliko zaskrbljenostjo spremljamo razmere, v katerih zaradi omejitvenih ukrepov živijo otroci.

Zavedamo se, da se je Slovenija znašla v težkem položaju zaradi bolezni covid-19. Že četrti mesec poteka šolanje na daljavo, ki pa je postalo pravilo in ne izjema. Za mnoge se pravzaprav šolanje na daljavo, na primer za večino študentov, vleče že kar od spomladanskega prvega vala.

Obiskovanje šole je za otroke in njihov razvoj ključnega pomena. Dlje kot so šole zaprte, večje bodo izgube na področju znanja in več bo daljnoročnih posledic.

Šolanje na daljavo povzroča razslojenost, izoliranost in revščino, ki jo v tem času doživljajo najranljivejši –  otroci, mladostniki, mladi ljudje, ki si šele utirajo pot v odraslost. Da veliko pomanjkanje socialnih stikov močno vpliva na socializacijo, povzroča osamljenost in druge psihične težave, opozarja statistika TOM telefon®, ki deluje pri ZPMS, prav tako na to opozarjajo strokovnjaki.

Pojavlja se več nasilja v družini, več depresivnosti, več samopoškodovanja in žal tudi več samomorilnosti. Skrbijo nas nenadomestljive posledice izgube socialnih veščin, ki jih bo, opozarjajo strokovnjaki, težko ali nemogoče nadomestiti.

Nadaljuje se tudi zaskrbljenost staršev, ki niso vešči usmerjanja in poučevanja svojih otrok. Negativni vplivi zaprtja izobraževalnih ustanov se pri otrocih kažejo tudi v težavah zaradi izpada običajnih zdravstvenih storitev, v nezadostnem ali neprimernem prehranjevanju, ki vodi v debelost ali motnje hranjenja, povečujejo se tveganja za zlorabe in naraščajočega nasilja.

Znanstvene študije, o katerih poroča UNICEF, kažejo, da je šola ob upoštevanju varnostnih protokolov pravzaprav varnejše okolje od zunanjega okolja, kjer ni tovrstnih protokolov ali nadzora.

Vlado RS, pristojno ministrstvo in vse ostale odločevalce ponovno pozivamo, naj bo odprtje vrtcev, osnovnih in srednjih šol, fakultet in drugih izobraževalnih ustanov prednostno pri rahljanju ukrepov za zajezitev covida-19!

Slovenija mora spoštovati 56.člen Ustave RS, ki govori, da morajo biti otroci deležni posebne skrbi. Prav tako moramo spoštovati Konvencijo o otrokovih pravicah. Svetovna zdravstvena organizacija je pozvala države, naj bodo šole zadnje, kar se zapira zaradi covida-19 in prvo, kar se odpira po rahljanju ukrepov. K prednostni skrbi za otroke pozivajo tudi druge mednarodne organizacije.

Veseli bomo rahljanja ukrepov, odprtja storitev, tudi trgovin, a prepričani smo, da mora biti na prvem mestu skrb za dobrobit otrok.

Darja Groznik
predsednica ZPMS

Dr. Albert Mrgole
Predsednik nacionalne mreže TOM telefon®

Vlasta Nussdorfer
Predsednica nacionalnega odbora za otrokove pravice

 

Sopodpisniki:

Milan Jakopovič, Dobrodelno društvo Petka za nasmeh
Jožef Školč – ZOTKS, glavni tajnik
Dr. Matjaž Homšak, dr. med., Predsednik združenja za pediatrijo pri SZD
Dr. Danijela Makovec Radovan, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, predsednica
Matjaž Medvešek, direktor Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije)
Tomaž Flajs, psihoterapevt
Anka Patru, univ. dipl. psih., strokovna vodja Centra Ahil
Mag. prava Maja Sebalj, specializant ja gestalt psihoterapije
Dr. Romana Kress, univ.dipl.psih., psihoterapevtka in supervizorka.
Neža Novak, bodoča terapevtka
Nika Okorn, univ.dipl.soc.del.
Metka Furlani, univ. dipl. soc, psihodinamska psihoterapevtka
Andrejka Kozlevčar, psihoterapevtka
Zlatko Vršič, prof. def. MVO in domske pedagogike
Nina Baša, specializant sistemske psihoterapije
Aleksandra Pušnik, Zavod priložnost
Barbra Krnc, psihoterapevtka
Matej Slavec – Center skupaj, terapevt stažist mag. zakonskih in družinskih študij, spec. zakonske in družinske terapije
Saša Ribič Guglielmino, univ. dipl. pedagoginja, sistemska psihoterapevtka
Tina Malenšek Kojić
Neva Kralj, spec. pomoči z umetnostjo, RPGT (plesno-gibalna terapevtka, registrirana pri Združenju plesno-gibalnih terapevtov Slovenije)
Danica Jazbinšek, upokoj. prof.
Morena Medoš, dipl. socialna delavka
doc. dr. Anja Štrukelj Kozina, Vodja študijskih programov psihoterapije, psihoterapevtka in supervizorka
Staša Kušar, spec. klin. psih. se pridružujem pobudi za odprtje šol in vrtcev
Damjan Ganc – Družinski inštitut Zaupanje, direktor
Gregor Starc, Vodja SLOfit, Fakulteta za šport
Žanet Mithans, terapevtka sistemske družinske psihoterapije, članica Društva za sistemsko psihoterapijo in SKZP

Več
20Jan

POZIV HUMANITARNIH ORGANIZACIJ ZA POMOČ OTROKOM IN DRUŽINAM

20. januarja, 2021By

Evropska mreža za boj proti revščini, katere članica je tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, že ves čas epidemije opozarja na zaostrovanje življenjskih razmer socialno najšibkejših v času epidemije in izrednih ukrepov.

Že oktobra smo v okviru Poročila o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji v letu 2020 opozorili na poglabljanje stisk najšibkejših. S tem pozivom pa opozarjamo na stiske družin in otrok ter na vlado in ministrstva naslavljamo predloge za lajšanje teh stisk. Želimo si aktivno prispevati k oblikovanju politik, ki bi najšibkejšim pomagale k dostojnejšemu preživljanju epidemije in bi ustavile drastično slabšanje razmer za njihovo življenje.

Izobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov premagovanja večgeneracijske revščine, zato smo organizacije, ki se ukvarjamo z dobrobitjo otrok in družin, mnenja, da bi morali ministrstvo in šole vložiti dodatne napore v zagotavljanje dostopa do znanja za tiste otroke in mladostnike, ki imajo znane prepreke, kot je revščina, primanjkljaji v znanju, izpostavljenost nasilju idr.

 Ob neposrednih stikih z družinami in otroki nevladne organizacije opozarjamo, da:

  • otroci iz socialno najbolj ogroženih družin še vedno nimajo zagotovljenih tehničnih zahtev za sodelovanje pri pouku – računalnikov in tehnične opreme ter povezave do interneta,
  • mnogi otroci z učnimi težavami pogosto težje dostopajo do učne pomoči in težje sledijo zahtevam učnega načrta,
  • mnogi otroci iz socialno šibkejših družin zaradi domačih razmer ne morejo sodelovati pri pouku, saj si s sorojenci delijo opremo, ki ne zadostuje za vse njihove potrebe,
  • mnogi otroci iz socialno šibkejših družin zaradi domačih razmer ne morejo sodelovati pri pouku, ker ne razumejo jezika ali jim starši ne morejo nuditi pomoči pri razumevanju snovi, otroci pa so prikrajšani za t.i. jezikovno kopel slovenščine in nazadujejo pri učenju jezika,
  • so otroci, ki živijo v težjih razmerah, žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja,
  • so otroci, v še posebej veliki meri deklice, priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, in zaradi epidemije potisnjeni v še hujše razmere ter še težje pridejo do pomoči,
  • so otroci iz socialno šibkih družin izpostavljeni pomanjkanju hrane ali bivanju v nedostojnih razmerah in je zaradi tega še dodatno ogrožen njihov fizični in mentalni razvoj, otroci so izpostavljeni nezdravemu načinu življenja, saj se manj gibajo in se več zadržujejo v istem (tudi nezdravem) prostoru, več sedijo in imajo manj kakovostno in raznovrstno prehrano,
  • otroci postajajo čustveno otopeli in se vedno bolj premikajo v digitalni svet, ki jim ne daje pravih vzorov za odraščanje – njihovo duševno zdravje se poslabšuje, več je mladostniškega rezanja, odtujenosti, osamljenosti, odvisnosti od računalnika, telefona, igranja iger, odvisnosti od socialnih omrežij ipd.,
  • otroci, še posebej deklice, prevzemajo gospodinjska opravila in skrbniške vloge v družinah, ki so prezahtevne za njihove sposobnosti in jih ropajo otroštva,
  • so otroci prikrajšani za socializacijo in stike z vrstniki, ki pomembno vplivajo na čustven razvoj,
  • imajo dijaki, ki zaradi epidemije niso imeli možnosti opravljanja praktičnega dela pouka, zmanjšano možnost za dostop do trga dela in s tem okrnjeno možnost preživetja,
  • se z revščino soočajo družine, ki so pred epidemijo zmogle same poskrbeti za svoje preživetje,
  • se družine v stiski soočajo še z dolgotrajnim čakanjem na urejanje pravic iz naslova javnih sredstev ter prejmejo bistveno premajhen obseg pomoči s strani države, da bi družine, ki se na novo soočajo z revščino, težave rešile učinkovito,
  • družine nerazumljivo dolgo čakajo na dovoljenja za začasno prebivanje in druge dokumente,
  • se družine zaradi poslabšanja finančnega stanja soočajo z izvršbami, rubeži, deložacijami, nerazumno visokimi stroški moratorijev na kredite ter nenazadnje izklopi vode, elektrike in drugih javnih storitev, ki so prav v času epidemije še posebej nujne (elektrika, voda, ogrevanje)
  • v mnogih ranljivih družinah starši zaradi različnih dejavnikov (nepismenosti, prekarnih služb, zdravstvenih težav, stisk, v katerih so se znašli, in drugih objektivnih okoliščin) ne morejo nuditi zadostne podpore otrokom pri učenju na daljavo, zaradi česar poslušajo očitke ali celo grožnje s prijavo na Centre za socialno delo s strani učiteljev ali šol.

Nevladne organizacije pozivamo vlado za takojšnjo vzpostavitev zakonodajnih podlag, ki bodo omogočale:

  • Čim prejšnje odprtje šol, dijaških domov in drugih dejavnosti, ki otrokom omogočajo psihični in fizični razvoj. Ob vrnitvi v šole naj bo poudarek predvsem na lajšanju stisk otrok in mladostnikov ter socializacija. V ta proces se naj vključijo tudi psihologi in psihiatri ter pomagajo učiteljem pristopati do ranjenih otrok in mladostnikov.
  • Takojšnjo vzpostavitev načel sorazmernosti, ki bodo pri ocenjevanju upoštevale primanjkljaje, in takojšnjo vzpostavitev dodatnih učnih pomoči ter prilagoditev kriterijev ocenjevanja in napredovanja glede na zmožnosti najšibkejših, ki so vključeni v učni proces.
  • Zagotavljanje varnosti otrok preko vstopanja v družine in detektiranja nasilja v družinah s strani centrov za socialno delo. Deklice so po izkušnjah nevladnih organizacij, ki delujejo n terenu, veliko pogosteje žrtve nasilja kot dečki, zato bi bilo vredno posvetiti dodatno pozornost varnosti in zaščiti deklic.
  • Omogočanje seznanitev izobraževalnih ustanov s ključnimi podatki o socialni ogroženosti posameznih otrok, s čimer bi se lahko bolje in hitreje odzivale na potrebe najranljivejših otrok. Posredovanje tovrstnih podatkov naj izvajajo centri za socialno delo.
  • Vzpostavitev poroštvenega sklada države, namenjenega ureditvi moratorijev na plačila najemnin, kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter stroškov vode, elektrike in ogrevanja. Moratorij bi moral biti zagotovljen v prehodnem obdobju socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini ali drugega izrednega dogodka. S tem ukrepom bi družinam omogočili, da v določenem obdobju poskusijo rešiti nastali položaj brez strahu pred izgubo bivališča. Porok za obveznosti, ki v tem času nastanejo in jih ob neuspeli rešitvi situacije družina ne more povrniti, bi bila država preko poroštvenega sklada. Trajanje moratorija se naj omeji na največ 3 leta in naj bo povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve. Družini oziroma posamezniku se v obdobju moratorija pomaga s pripravo finančnega sanacijskega načrta za trenutno krizno obdobje ter za obdobje po kriznem obdobju. Tako se opolnomoči posameznika oziroma družino in omogoča njihovo aktivno legitimacijo.

 Nevladne organizacije pa opozarjamo tudi na nujno pripravo ukrepov, ki bodo pomagale družinam stisko premostiti tudi po zaključku epidemije.

Organizacije, ki se pridružujejo pobudi:
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana
Zveza društev upokojencev Slovenije
Zavod TRI
Društvo Kralji ulice
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje združenje za izobraževanje in družbeno vključenost
Društvo  informacijski center Legebitra
Zavod TransAkcija
Forum za enakopraven razvoj
Mirovni inštitut
Društvo ŠKUC
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Glosa – sindikat kulture in narave Slovenije
OPRO – zavod za aplikativne študije

Naslovna fotografija: Pexel

Več