Ljubljana, 28. januar 2026 | Hiša Evropske unije

V Hiši Evropske unije je potekal javni posvet »Več klikov – manj stikov?«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Na posvetu so strokovnjaki, odločevalci in predstavniki mladih razpravljali o vplivu družbenih omrežij na odnose, duševno zdravje in vsakdan otrok ter mladostnikov. Poseben poudarek je bil na tem, kako okrepiti varno, odgovorno ter zasebnostno premišljeno digitalno okolje.

Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je poudarila prizadevanja za enotno evropsko rešitev preverjanja starosti, ki bi temeljila na evropski digitalni denarnici in bi preverjala le starost, ne identitete uporabnika. Ob tem je izpostavila, da cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, temveč zmanjševanje sistemskih tveganj za mladoletnike: škodljive vsebine, zasvojitvene prakse in algoritme, ki nagrajujejo skrajnosti.

Antropolog prof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) je opozoril, da smo kljub “hiperpovezanosti” pogosto vse bolj osamljeni, pri mladih pa se kaže porast stisk, kot so tesnobnost in depresivnost. Predstavniki mladih in stroke so poudarili, da so družbena omrežja lahko tudi prostor učenja in ustvarjalnosti, a da so ključni izobraževanje, digitalna pismenost, odgovornost platform ter premišljeni, postopni ukrepi.

Sergej Golubović (Dijaška organizacija Slovenije): Poudarja potrebo po jasnem ločevanju škodljivih in poučnih vsebin na družbenih omrežjih. Opozarja, da bi prehitre omejitve brez prehodnega obdobja lahko sprožile odpor mladih, zato kot ključ vidi izobraževanje staršev in otrok ter krepitev digitalne pismenosti.

Marko Puschner (Center za varnejši internet): Opozarja, da je omejevanje dostopa kompleksno, saj družbena omrežja najstnikom omogočajo stike in ustvarjalnost, nenadna prepoved pa bi jih močno prizadela. Hkrati izpostavlja raziskave o škodljivih vplivih pri mlajših in največjo težavo vidi v neodgovornosti platform, ki ne ščitijo otrok in uporabljajo zasvojljive mehanizme—zato je ključno, da jih regulacija prisili v zagotavljanje varnega digitalnega okolja.

Osrednji del posveta je bila okrogla miza o poti od zasvojenosti do odgovorne regulacije, kjer je sodelovala tudi Sara Geiger Smole (ZPMS) ter izpostavila pomen preventive, izobraževanja in jasnih pravil, ki otrokom pomagajo ohranjati stik s sabo in drugimi, tudi brez zaslona.

Okroglo mizo je moderirala Mojca Štruc, generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo.

Kaj je izpostavila Sara Geiger Smole (ZPMS)

1) Letovanja: “več stika, manj ekranov” – z jasnimi pravili in podporo staršem

Sara je opisala, kako na ZPMS na letovanjih uvajamo pravila, ki spodbujajo osebno druženje, igro in kakovostno preživljanje časa:

  • Telefon je na voljo 30 minut na dan, na vnaprej dogovorjenih mestih (npr. jedilnica), z namenom varovanja zasebnosti in varne rabe (tudi glede fotografij).
  • Vsak tretji dan je dan brez telefona, ki je vnaprej napovedan, starši pa so s pravili seznanjeni že na roditeljskih sestankih.
  • V praksi se pogosto pokaže, da se otroci po 3. ali 4. dnevu tako vključijo v aktivnosti, da na klic domov preprosto pozabijo – in takrat je pomembno, da odrasli zaupamo procesu in otroka vprašamo “kako si, kaj si doživel/-a?”, ne pa da v njem vzbujamo krivdo z “kako te pogrešam”.

Ob tem je opozorila tudi na izzive: nekateri otroci prinesejo več telefonov ali oddajo nedelujočega, včasih pa pritisk prihaja tudi od staršev. Zato je ključno, da ostajamo transparentni, dosledni in dosegljivi – vodje letovanj so staršem vedno na voljo, cilj pa je varno okolje, kjer otroci znova gradijo pristne odnose.

2) TOM telefon: več stisk, več tveganj – in več potrebe po varnih prostorih pogovora

Sara je izpostavila, da družbena omrežja pri otrocih in mladih lahko pomembno vplivajo na fizični in psihični razvoj ter povečujejo tveganje za zasvojitvene vzorce. Pri otrocih v stiski opažamo, da pogosto iščejo tolažbo v telefonu, ranljivejši pa so lahko posebej dovzetni za škodljive vsebine, povezane s samopoškodovanjem ali motnjami hranjenja.

Opozorila je tudi na trend rasti spolnega spletnega nasilja, zlasti izsiljevanj z intimnimi posnetki in nedovoljenega deljenja fotografij, ter na konflikte, ki nastanejo, ko starši otrokom odvzamejo telefon – zato potrebujemo več podpore, pogovora in preventivnih programov.

3) Stališče ZPMS: otrokove pravice naj imajo prednost

Sara je v svojih argumentih poudarila, da otroci uživajo posebno varstvo že na podlagi Ustave RS, zato je poseg države v smer varovanja otrok upravičen in potreben. ZPMS podpira starostne omejitve uporabe družbenih omrežij ter dodatne varovalke, saj otroci še gradijo svojo identiteto in so zato bolj dovzetni za pritiske “všečkov”, potrjevanja in navideznih odnosov, ki lahko poglabljajo stiske. Ob tem je izpostavila, da so digitalne kompetence pomembne in jih je treba razvijati, vendar to lahko počnemo tudi brez družbenih omrežij; ključno pa je, da pri oblikovanju rešitev vključimo glas mladih ter pospremimo z raziskavo o razširjenosti rabe družbenih omrežij in njihovih učinkih v Sloveniji.

Skupaj za varnejši splet in več pristnih stikov

V ZPMS verjamemo, da so najboljše rešitve tiste, ki povežejo odgovorno regulacijo, tehnične varovalke in stalno ozaveščanje, predvsem pa da otrokom ponudijo več prostora za stik, igro, pripadnost in varnost. To živimo tudi skozi našo mrežo 109ih lokalnih društev in zvez, kjer se pomoč in preventivni programi najbolj neposredno dotaknejo otrok, mladostnikov in družin v okolju, kjer živijo.