10Feb

TOM TELEFON se pridružuje globalnemu pozivu k prepovedi orodij za razgaljanje in zaščiti otrok pred izkoriščanjem.

10. februarja, 2026By

Danes, 10. februarja, na Dan varne rabe interneta, TOM TELEFON skupaj z 107 organizacijami, institucijami in posamezniki po svetu poziva k nujnemu ukrepanju proti orodjem za razgaljanje: tehnologiji, namenjeni ustvarjanju neprivoljenih golih in zlorabljajočih podob, ki nesorazmerno pogosto ciljajo otroke in ženske.

Ta orodja spodbujajo spolno izkoriščanje, izsiljevanje in povzročajo škodo, vendar so še vedno široko dostopna brez posledic. 

Skupaj z organizacijami Child Helpline International, INHOPE, Internet Watch Foundation, NCMEC, Offlimits, Safe Online in We Protect Global Alliance pozivamo k:

  • globalnemu priznanju nepopravljive škode, ki jo ta orodja povzročajo,
  • odgovornosti tehnoloških podjetij za uvedbo zaščit »varnost že v zasnovi« (safety-by-design),
  • zakonski prepovedi razvoja, distribucije in uporabe aplikacij ter funkcionalnosti za razgaljanje.

Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja NM TOM telefon: »Na TOM telefonu® se vse pogosteje srečujemo z zgodbami otrok in mladostnikov, ki doživljajo spletno nadlegovanje, grožnje in izsiljevanje. Orodja za “razgaljanje” takšne zlorabe še olajšajo. Iz povsem običajne fotografije lahko v trenutku nastane ponižujoča in zlorabljajoča podoba. Za otroka to ni “šala” ali “filter”, ampak resna kršitev dostojanstva, občutka varnosti in pogosto tudi duševnega zdravja. Zato podpiramo jasen ukrep: te funkcionalnosti nimajo nobenega legitimnega namena in morajo biti izrecno prepovedane, z učinkovitim nadzorom in odgovornostjo za razvijalce ter platforme. Dolžni smo ukrepati hitro in odločno, da zaščitimo otroke in mladostnike ter jim zagotovimo varen prostor tudi na spletu.«

Našim prizadevanjem in pozivu se pridružujejo tudi:

Orodja za »nudificiranje« nimajo mesta v nobeni družbi, ki želi zaščititi svoje otroke. Naše sporočilo je jasno: ta funkcionalnost ne služi nobenemu dobremu namenu in bi morala biti izrecno in univerzalno nezakonita. Umetna inteligenca mora biti zaveznica otrok, ne grožnja. Da bi dosegli ta cilj, potrebujemo takojšnjo, globalno prepoved orodij za »nudificiranje«.

Orodja za »nudificiranje« uporabljajo umetno inteligenco za ustvarjanje golih podob iz oblečenih fotografij. Čeprav se praviloma oglašujejo za odrasle, se ta orodja pogosto zlorabljajo za ustvarjanje nenamerno oziroma brez soglasja »nudificiranih« podob ljudi, vse pogosteje pa se uporabljajo tudi za izdelavo nezakonitih podob otrok. Podjetja, razvijalci in posamezniki, ki jih ustvarjajo ali distribuirajo, morajo biti odgovorni ter se soočiti s pravnimi in kazenskimi posledicami.

Tehnologija, ki omogoča ustvarjanje golih in zlorabljajočih podob, ima prikrit in poguben vpliv na življenja otrok po vsem svetu. Podobe otrok, vključno s preživelimi spolne zlorabe otrok, se prirejajo v vedno bolj skrajne in zlorabljajoče oblike. »Deepfake« posnetki so danes tesno povezani s spolnim prisiljevanjem, izsiljevanjem in grožnjami. Zaskrbljujoča dostopnost teh orodij pomeni, da zlorabitelji fotografskih intimnih posnetkov sploh ne potrebujejo več; lahko jih umetno ustvarijo, množično, z zastrašujočo učinkovitostjo. Storilci, med njimi tudi mladi sami, te podobe že monetizirajo ter ustvarjajo nova zlorabljajoča »gospodarstva«.

Ta tehnologija ni le orodje, temveč nov kanal izkoriščanja, ki ženske in otroke, zlasti deklice, izpostavlja doslej neprimerljivemu tveganju. V nobeni družbi, ki ceni varnost in nedotakljivost otroštva, zanjo ni prostora.

V prizadevanju za dogovor o dostojanstvu in zaščiti najmlajših pozivamo vlado in zakonodajalce, naj nujno sprejmejo in uveljavijo regulacijo, ki bo prepovedala orodja za »nudificiranje« in zagotovila, da bodo povsod nedostopna.

To izjavo podpira 107 organizacij, institucij in individualnih strokovnjakov.

Prav tako pozivamo institucije, podjetja in državljane, da nemudoma ukrepajo za odpravo uporabe orodij za »nudificiranje« ter se zavežejo k naslednjemu:

  • Prepoznajte, da orodja za »nudificiranje« povzročajo nepopravljivo škodo posameznikom ter omogočajo neopravičljivo zlorabo in izkoriščanje, zlasti žensk in otrok.
  • Priznajte družbeno škodo, ki jo ta funkcionalnost povzroča, vključno z normalizacijo eksplicitnih vsebin in nasilja na podlagi spola ter erozijo zaupanja in varnosti.
  • Zahtevajte odgovornost in inovacije: od tehnoloških podjetij pričakujte, da bodo varnost vgradila že v zasnovo (»safety by design«), pospešila razvoj in uvedbo učinkovitih zaščit ter zagotovila jasno transparentnost.

Če bomo te nevarnosti še naprej ignorirali, bomo razočarali otroke – in sebe. Ukrepati moramo zdaj. Stati moramo skupaj. Ustaviti moramo spolno zlorabo, ki jo omogoča umetna inteligenca, preden se še bolj razširi.

Naš poziv tehnološkim podjetjem, platformam in razvijalcem

  • Uvesti varnost že v zasnovi (»safety-by-design«). Noben izdelek, model ali funkcija, ki lahko generira »nudificirane« deepfake vsebine, ne sme biti objavljena brez dokazanih zaščit.
  • Zaznati in blokirati »nudificirane« vsebine otrok. Uvesti transparentne, robustne in zasebnost varujoče sisteme zaznavanja, vključno z medplatformnim »hashingom«, zaščitami na ravni modelov in proaktivnim skeniranjem.
  • Prepovedati orodja za »nudificiranje« v svojih ekosistemih. Prepovedati jih v trgovinah z aplikacijami, storitvah gostovanja, vtičnikih, API-jih in integracijah tretjih oseb.
  • Presekati zlorabljajočo ekonomijo. Odstraniti možnosti monetizacije, prijavljati storilce in sodelovati s partnerji v panogi pri prekinitvi plačilnih tokov.
  • Zagotoviti transparentnost. Objavljati jasna poročila o zaznavanju, izvrševanju, zaščitah na ravni modelov ter o vseh zlorabah, povezanih z njihovimi orodji.
No to Nudify Statement_Final with Endorsements V3_ENGPrenos
Več
09Feb

Teden otroka® 2026 – pomoč pri izbiri letošnjega naslova

9. februarja, 2026By

Poziv k soustvarjanju naslova programa Teden otroka® 2026

Odzivi iz prakse kažejo, da so otrokom še posebej blizu teme prijaznosti, spoštovanja, medsebojnih odnosov in majhnih pozornosti. Z izborom ustrezne in razvojno primerne osrednje tematike želimo zagotoviti, da bodo dejavnosti Tedna otroka® tudi letos utemeljene, aktualne in smiselne za otroke.

Verjamemo, da bomo tudi letos skupaj ustvarili spodbuden prostor, v katerem bodo otroci razvijali občutek lastne vrednosti, medsebojnega spoštovanja in pripadnosti skupnosti ter krepili zavedanje, da je njihov glas pomemben in slišan.

Vabimo vas, da sodelujete pri izboru naslova programa Teden otroka® 2026.
Izpolnitev ankete vam bo vzela le 5 sekund, vaš odziv pa prosimo posredujte do 20. februarja 2026.

👉 https://1ka.arnes.si/Tedenotroka2026

Vaše sodelovanje je za nas dragoceno, saj z izborom soustvarjate vsebinski okvir Tedna otroka®, hkrati pa se že v tej fazi vključujete v razmislek o tematiki in se lažje pripravite na njeno izvajanje.

Hvala za vaš čas in pripravljenost za sodelovanje. Veseli bomo, če anketo delite tudi s sodelavkami in sodelavci v vašem kolektivu.


Program TEDEN OTROKA – https://www.zpms.si/programi/teden-otroka/

Več
04Feb

ZPMS pozdravlja imenovanje nove Varuhinje človekovih pravic in njeno podporo varstvu otrokovih pravic

4. februarja, 2026By

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pozdravlja imenovanje dr. Simone Drenik Bavdek za novo varuhinjo človekovih pravic. Veseli nas, da funkcijo prevzema strokovnjakinja, ki razume pomen celostnega varovanja človekovih pravic ter posebej poudarja tudi potrebo po učinkovitem in sistemskem varstvu otrokovih pravic.

Zato ZPMS z velikim zadovoljstvom sprejema napoved nove varuhinje, da si bo prizadevala za uvedbo varuha otrokovih pravic, ki bi lahko avtonomno deloval znotraj institucije Varuha, izključno z namenom zaščite koristi otrok in uresničevanja njihovih pravic.

Otrokove pravice predstavljajo eno temeljnih področij človekovih pravic, saj otroci kot posebej ranljiva skupina potrebujejo dodatno zaščito in zagovorništvo. ZPMS že vrsto let opozarja na pomen sistemskega in neodvisnega varovanja otrokovih pravic. Prek javnih pobud, strokovnih razprav, sodelovanja z odločevalci ter neposrednega dela z otroki, mladostniki in njihovimi družinami poudarjamo, da je za učinkovito uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah nujna močna institucionalna podpora. Naše izkušnje iz prakse – na področjih socialne varnosti, duševnega zdravja, participacije otrok ter zagovorništva – jasno kažejo, da otroci potrebujejo jasen, dostopen in neodvisen mehanizem za zaščito svojih pravic.

Veseli nas, da nova varuhinja človekovih pravic razume pomen tega vprašanja in je naklonjena nadaljnjemu razvoju sistemskih rešitev na področju otrokovih pravic. Njena podpora predstavlja pomembno priložnost za konstruktiven dialog in za krepitev institucionalnega okvira, ki bo otrokom in mladim zagotavljal večjo varnost, vidnost in možnost, da so slišani.

Več
03Feb

Za Povezano Mrežo Sodelovanja: krepitev mrežnega delovanja članic ZPMS

3. februarja, 2026By

Z veseljem sporočamo, da začenjamo projekt Za Povezano Mrežo Sodelovanja, s katerim bomo skupaj s partnerji okrepili mrežno sodelovanje, prepoznavnost in organizacijske kapacitete – da bomo še bolj enakovredno dostopni otrokom, mladostnikom in družinam po vsej  Sloveniji.

Partnerji projekta so: Društvo prijateljev mladine Koper, Društvo prijateljev mladine Mojca Novo mesto, Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur, Društvo prijateljev mladine Škofja Loka in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje.

Skupni namen je bolj povezano delovanje, izboljšano  izvajanje programov  več podpore lokalnim okoljem, krepitev prostovoljstva ter bolj stabilni pristopi k pridobivanju podpore za programe.  

Projekt Za Povezano Mrežo Sodelovanja sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz sklada NVO v sklopu Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Več
02Feb

Rok za oddajo ustvarjalnih del – 6. 2. 2026

2. februarja, 2026By

Dragi učenci, mentorji in koordinatorji.  

Sporočamo vam, da je še en mesec časa za ustvarjanje in oddajo izdelkov za letošnji natečaj Evropa v šoli! Rok za oddajo del je 6. februar (za spletne strani pa 6. marec).

Na kratko ponovimo: tema natečaja v šolskem letu 2025/2026 nosi naslov Kdo navdihuje moje sanje?, s poudarkom na učenju za življenje ter razmišljanju o tem, kaj nam učenje pomeni, kdo nas navdihuje in kako lahko sami postanemo navdih za druge.

Ker se približuje datum za oddajo del – 6. februar – nekaj pomembnih informacij.

Oddaja vseh del

Učitelji_ce in vzgojitelji_ce. Ustvarjena dela morajo biti preko vaših šolskih/vrtčevskih koordinatorjev posredovana regijskim koordinatorjem, regijski koordinatorji pa dela oddate nacionalni vodji natečaja Evropa v šoli, Lei Ban na ZPMS do 6. februarja S tem se bo ustvarjalni del natečaja zaključil.

Šole in vrtci

Vsa dela morajo imeti spremne liste: Spremni list za šole / Spremni list za vrtce

Šola oz. vrtec mora pri oddaji del regijskemu koordinatorju priložiti še zbirni obrazec: Zbirni obrazec za šole / Zbirni obrazec za vrtce

Regijski koordinatorji

Pri oddaji del na nacionalni nivo izpolnite še tale zbirni obrazec: Zbirni obrazec za regijske koordinatorje

Število del, ki jih posamezna šola lahko pošlje na regijski izbor

Šola lahko na regijski izbor pošlje največ 5 izbranih del v posamezni starostni skupini in za posamezno vrsto natečaja. To pomeni npr. 5 likovnih del iz prve triade in 5 literarnih del iz prve triade. Za drugo triado velja enako. Iz tretje triade lahko pošlje 5 likovnih, 5 literarnih, 5 fotografskih in 5 video del, enako velja za srednje šole. Šola lahko na regijski izbor pošlje 1 ustvarjalni izdelek.

Število del, ki jih posamezni vrtec lahko pošlje na regijski izbor

Vrtec lahko na regijski izbor pošlje največ 5 likovnih del

Vsa pravila so napisana tudi v publikaciji.

Število del, ki jih regijski koordinator pošlje na državno raven

V vrtčevski kategoriji lahko regijske komisije izberejo in pošljejo na državno raven toliko likovnih del, kolikor je bilo sodelujočih vrtcev (npr. če je v regiji izdelke ustvarjalo 8 vrtcev, lahko regijski koordinator na državno raven posreduje 8 del). Iz vsake od treh triad lahko regijski koordinatorji pošljejo največ toliko del, kolikor bo sodelujočih osnovnih šol v posamezni triadi (npr. če bo likovna dela druge triade poslalo na regijsko raven deset osnovnih šol, bo regijska ocenjevalna komisija med prispelimi deli za to triado izbrala največ deset likovnih del za državno raven). Enako velja tudi za ostale tri kategorije natečaja. V srednješolski starostni skupini lahko regijske komisije izberejo in pošljejo dvakrat toliko del iz posamezne kategorije natečaja (likovni, literarni, fotografski in video natečaj), kolikor je sodelujočih srednjih šol v regiji. Na primer, če v fotografskem natečaju sodeluje 13 srednjih šol, se na državno raven lahko pošlje največ 26 fotografskih del. Vsak regijski koordinator lahko na državno raven pošlje 1 ustvarjalni izdelek iz svoje regije.

Vsa dela je možno dostaviti osebno ali po pošti na naslov:

Zveza prijateljev mladine Slovenije, za Leo Ban

Dimičeva ulica 9

1000 Ljubljana

Po oddaji izdelkov bodo sledile naslednje faze:

  • delo bodo ocenile nacionalne komisije, ki bodo izbrale nagrajence v različnih kategorijah in starostnih skupinah
  • potekalo bo tudi spletno glasovanje za likovna dela: 11. – 25. 3.2026. V sklopu likovnega natečaja bodo likovna dela III. triade in srednje šole objavljena na družbenih omrežjih za namen javnega glasovanja.Eno delo z največ glasovi v obeh starostnih skupinah bo avtomatsko zasedlo eno od prvih treh mest v svoji starostni skupini.  
  • spletni natečaj gre s šolske ravni direktno na nacionalno raven. Regijski koordinatorji zato ne delajo izbora, vseeno pa vodijo evidenco o sodelujočih. Rezultati o nagrajenih spletnih straneh bodo objavljeni v 17. aprila 2026.
  • regijski koordinatorji bodo o nagrajencih obveščeni 17. aprila 2026
  • in seveda, velika zaključna prireditev, kjer bomo nazdravili vašim dosežkom in podelili priznanja ter nagrade – 13. maj 2026

Vabimo vas torej, da še vzamete ustvarjalne materiale v roke, izrazite svoje ideje in sanje ter jih delite z nami!

Hvala vsem mentorjem, učencem in koordinatorjem za vložen trud, že komaj čakamo, da vidimo vaše izjemne prispevke!

Več
30Jan

Več klikov – manj stikov? Na javnem posvetu tudi glas ZPMS o varnejšem in bolj odgovornem digitalnem okolju

30. januarja, 2026By

Ljubljana, 28. januar 2026 | Hiša Evropske unije

V Hiši Evropske unije je potekal javni posvet »Več klikov – manj stikov?«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Na posvetu so strokovnjaki, odločevalci in predstavniki mladih razpravljali o vplivu družbenih omrežij na odnose, duševno zdravje in vsakdan otrok ter mladostnikov. Poseben poudarek je bil na tem, kako okrepiti varno, odgovorno ter zasebnostno premišljeno digitalno okolje.

Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je poudarila prizadevanja za enotno evropsko rešitev preverjanja starosti, ki bi temeljila na evropski digitalni denarnici in bi preverjala le starost, ne identitete uporabnika. Ob tem je izpostavila, da cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, temveč zmanjševanje sistemskih tveganj za mladoletnike: škodljive vsebine, zasvojitvene prakse in algoritme, ki nagrajujejo skrajnosti.

Antropolog prof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) je opozoril, da smo kljub “hiperpovezanosti” pogosto vse bolj osamljeni, pri mladih pa se kaže porast stisk, kot so tesnobnost in depresivnost. Predstavniki mladih in stroke so poudarili, da so družbena omrežja lahko tudi prostor učenja in ustvarjalnosti, a da so ključni izobraževanje, digitalna pismenost, odgovornost platform ter premišljeni, postopni ukrepi.

Sergej Golubović (Dijaška organizacija Slovenije): Poudarja potrebo po jasnem ločevanju škodljivih in poučnih vsebin na družbenih omrežjih. Opozarja, da bi prehitre omejitve brez prehodnega obdobja lahko sprožile odpor mladih, zato kot ključ vidi izobraževanje staršev in otrok ter krepitev digitalne pismenosti.

Marko Puschner (Center za varnejši internet): Opozarja, da je omejevanje dostopa kompleksno, saj družbena omrežja najstnikom omogočajo stike in ustvarjalnost, nenadna prepoved pa bi jih močno prizadela. Hkrati izpostavlja raziskave o škodljivih vplivih pri mlajših in največjo težavo vidi v neodgovornosti platform, ki ne ščitijo otrok in uporabljajo zasvojljive mehanizme—zato je ključno, da jih regulacija prisili v zagotavljanje varnega digitalnega okolja.

Osrednji del posveta je bila okrogla miza o poti od zasvojenosti do odgovorne regulacije, kjer je sodelovala tudi Sara Geiger Smole (ZPMS) ter izpostavila pomen preventive, izobraževanja in jasnih pravil, ki otrokom pomagajo ohranjati stik s sabo in drugimi, tudi brez zaslona.

Okroglo mizo je moderirala Mojca Štruc, generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo.

Kaj je izpostavila Sara Geiger Smole (ZPMS)

1) Letovanja: “več stika, manj ekranov” – z jasnimi pravili in podporo staršem

Sara je opisala, kako na ZPMS na letovanjih uvajamo pravila, ki spodbujajo osebno druženje, igro in kakovostno preživljanje časa:

  • Telefon je na voljo 30 minut na dan, na vnaprej dogovorjenih mestih (npr. jedilnica), z namenom varovanja zasebnosti in varne rabe (tudi glede fotografij).
  • Vsak tretji dan je dan brez telefona, ki je vnaprej napovedan, starši pa so s pravili seznanjeni že na roditeljskih sestankih.
  • V praksi se pogosto pokaže, da se otroci po 3. ali 4. dnevu tako vključijo v aktivnosti, da na klic domov preprosto pozabijo – in takrat je pomembno, da odrasli zaupamo procesu in otroka vprašamo “kako si, kaj si doživel/-a?”, ne pa da v njem vzbujamo krivdo z “kako te pogrešam”.

Ob tem je opozorila tudi na izzive: nekateri otroci prinesejo več telefonov ali oddajo nedelujočega, včasih pa pritisk prihaja tudi od staršev. Zato je ključno, da ostajamo transparentni, dosledni in dosegljivi – vodje letovanj so staršem vedno na voljo, cilj pa je varno okolje, kjer otroci znova gradijo pristne odnose.

2) TOM telefon: več stisk, več tveganj – in več potrebe po varnih prostorih pogovora

Sara je izpostavila, da družbena omrežja pri otrocih in mladih lahko pomembno vplivajo na fizični in psihični razvoj ter povečujejo tveganje za zasvojitvene vzorce. Pri otrocih v stiski opažamo, da pogosto iščejo tolažbo v telefonu, ranljivejši pa so lahko posebej dovzetni za škodljive vsebine, povezane s samopoškodovanjem ali motnjami hranjenja.

Opozorila je tudi na trend rasti spolnega spletnega nasilja, zlasti izsiljevanj z intimnimi posnetki in nedovoljenega deljenja fotografij, ter na konflikte, ki nastanejo, ko starši otrokom odvzamejo telefon – zato potrebujemo več podpore, pogovora in preventivnih programov.

3) Stališče ZPMS: otrokove pravice naj imajo prednost

Sara je v svojih argumentih poudarila, da otroci uživajo posebno varstvo že na podlagi Ustave RS, zato je poseg države v smer varovanja otrok upravičen in potreben. ZPMS podpira starostne omejitve uporabe družbenih omrežij ter dodatne varovalke, saj otroci še gradijo svojo identiteto in so zato bolj dovzetni za pritiske “všečkov”, potrjevanja in navideznih odnosov, ki lahko poglabljajo stiske. Ob tem je izpostavila, da so digitalne kompetence pomembne in jih je treba razvijati, vendar to lahko počnemo tudi brez družbenih omrežij; ključno pa je, da pri oblikovanju rešitev vključimo glas mladih ter pospremimo z raziskavo o razširjenosti rabe družbenih omrežij in njihovih učinkih v Sloveniji.

Skupaj za varnejši splet in več pristnih stikov

V ZPMS verjamemo, da so najboljše rešitve tiste, ki povežejo odgovorno regulacijo, tehnične varovalke in stalno ozaveščanje, predvsem pa da otrokom ponudijo več prostora za stik, igro, pripadnost in varnost. To živimo tudi skozi našo mrežo 109ih lokalnih društev in zvez, kjer se pomoč in preventivni programi najbolj neposredno dotaknejo otrok, mladostnikov in družin v okolju, kjer živijo.

Več
29Jan

SZJ: Mladi in odločevalci na skupni zaključni razpravi projekta “Naše mnenje šteje 2.0”

29. januarja, 2026By

V sklopu projekta Naše mnenje šteje 2.0: Korak naprej za participacijo otrok, ki ga ZPMS izvaja s finančno podporo programa Erasmus+, je včeraj potekala zaključna razprava, na kateri so otroci in mladi svoja mnenja in predloge glede participacije otrok predstavili prisotnim odločevalcem in oblikovalcem politik.

V sklopu projekta so v jeseni 2025 potekala 4 regijska posvetovanja z otroki in mladimi (Ajdovščina, Slovenske Konjice, Škofja Loka in Novo mesto), na katerih so razpravljali o tem, kako bi po njihovem mnenju morala potekati participacija otrok in mladih v šoli, pri zdravniku, na področju zelenega prehoda ter na področju digitalnega okolja. Vsa mnenja smo zapisali ter iz njih izluščili bistvene poudarke, ki se neposredno nanašajo na izvajanje participacije otrok v praksi. Otroci so izpostavili:

  • imamo možnosti za sodelovanje, ni pa povratne informacije, kaj se zgodilo z našimi predlogi;
  • treba je ozaveščati odrasle o pomembnosti mnenja otrok;
  • naša mnenja so enakovredna;
  • naša mnenja so koristna, saj na svet gledamo drugače kot odrasli;
  • ne podcenjujte nas;
  • na zavijajte nas v vato;
  • vključujte nas, saj želimo pomagati.

Vse to pa je povezovala rdeča nit: spoštovanje.

Na današnji zaključni razpravi so se otroci in mladi z različnih koncev Slovenije najprej posvetili temam, ki smo jih oblikovali na podlagi njihovih predhodno podanih predlogov in mnenj. Svoja razmišljanja so predstavili zbranim odločevalcem, oblikovalcem politik in drugim zainteresiranim gostom. Razprava med mladimi in odločevalci/oblikovalci politik je odprla prostor za dialog o tem, kako se predloge otrok in mladih v praksi sliši, upošteva in uresničuje – ter kaj se mora spremeniti, da bo sodelovanje otrok pri odločanju sistemsko urejeno, varno, vključujoče in učinkovito.

Kar zadeva več možnosti za sodelovanje pri odločitvah in srečevanja z odločevalci za sporočanje mnenj mladi predlagajo ustanovitev posebne skupine za participacijo otrok, lahko samostojno ali v sklopu druge institucije, ki bi vodila vse te procese: mladi bi lahko oddajali mnenja/predloge/pobude, prav tako pa bi skupina za ministrstva lahko organizirala posvetovanja z mladimi. Želijo si več izobraževanj v osnovni in v srednji šoli o tem, kako biti aktiven državljan, da bi lahko kot polnoletni na volitvah že sprejeli premišljeno odločitev. Prav bi bilo, da bi politične stranke imele tudi predstavnike za mlade, ki bi v razpravah zastopali mnenja otrok.

Kar zadeva podporo odraslih pri oblikovanju/sporočanju lastnega mnenja, so mladi izpostavili, da že doma pogosto ne izrazijo svojega mnenja, saj se bojijo odziva oz. “pridige”. Podobno je tudi v šoli.  Odrasli izhajajo iz sebe, iz svojih izkušenj, ko so bili oni mladi, kar pa se težko primerja z biti mlad danes. Predlagajo, da bi se morali starši izobraževati o vzgoji otrok ves čas otrokovega odraščanja, ne le, ko so dojenčki. Na starše apelirajo: »Bodite prisotni, gradite odnos z nami, potrebujemo vašo pozornost!« V šoli pa bi bilo dobro razredne ure nameniti razmisleku o komunikaciji med učitelji in učenci, da s strani učiteljev ne bi bilo prehitrih reakcij, da ne bi vsakega mnenja učencev vzeli kot napad. Menijo tudi, da bi v šolah imeli več glasu, če bi bili ravnatelji/-ice mlajši. Zato predlagajo, da bi za kandidaturo za ravnatelje znižali kriterij let poučevanja oz. mentorstva.

Pri razmisleku o participaciji otrok in mladostnikov kot nacionalni vrednoti in vrednoti Evropske unije so mladi dejali: »Dokler bomo imeli izkušnje, da kljub izpostavljanju dejanskih težav, nas nihče ne posluša, bo pravo sodelovanje težko zaživelo.« Na lokalni ravni predlagajo, da bi občinske uprave imele predstavnika za mlade, ki bi se z njimi redno srečeval, slišal njihova mnenja/potrebe ter jih nadalje prenesel občinskemu svetu v obravnavo. Na spletnih strani občine bi pobuda mladih morala biti objavljena, prav tako tudi odgovor občine, kaj je s to pobudo naredila – jo bodisi uresničila bodisi podala pojasnilo, zakaj k uresničevanju ne bodo pristopili.

Mladi so razpravljali tudi o pripravi digitalne platforme za participacijo otrok. Platforma bi bila zasnovana kot prostor, kjer mladi najdejo angažirane novice, izobraževalne vsebine na temo aktivnega državljanstva, pogovor s strokovnjakom na določeno temo, ter – ključno – lahko podajo svoje mnenje pristojnim odločevalcem, ki bi jim preko te platforme nato podali tudi odgovor. Čeprav se anonimnost ne favorizira, pa bi mladim to močno olajšalo vključevanje. Prav tako bi lahko npr. določeno ministrstvo, ko bi potrebovalo mnenje otrok, preko te platforme objavilo anketo in mlade pozvalo k sodelovanju; seveda bi nato tudi objavili rezultate teh anket. Mladim se ideja platforme sicer zdi dobra ideja, a so bili kljub temu zadržani v smislu, koliko bi jo res uporabljali.

***

Predsednica ZPMS Darja Groznik je uvodoma poudarila, da je krepitev glasu otrok in mladih cilj naše organizacije že od ustanovitve. »Želimo vas opogumiti, da pri sebi oblikujete stališča, da jih znate primerno komunicirati in da znate tudi slišati druge.«

Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, je pojasnil, da je sodelovanje otrok sistemsko urejeno preko različnih dokumentov, koliko pa je dejanskega vpliva – to pa je že vprašanje. Poudaril je, da so pri snovanju vsebine zakona glede uporabe telefonov v šolah sodelovali z učenci in tudi s starši. Dejstvo pa je, da je pot od izhodišča (kaj želim spremeniti) do dejanske realizacije oz. implementacije zelo dolga ter da je vedno treba imeti v mislih, da ima vsak predlog vpliv na več strani. Kostrevc je pritrdil otrokom, da je treba odnose soustvarjali skozi vse življenje. Za boljše odnose na šolah so povečali število svetovalnih delavcev, vendar pa to še ni zagotovilo, da to prinaša kvaliteto v odnosih. Otroke je pozval, naj že jutri razredniku povedo, kaj si želijo na razrednih urah, to je že prvi korak k spremembi.

Mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje je delila pozitivno izkušnjo, ko so pri snovanju Zakona o zaščiti otrok vključili tudi otroke, kar se je izkazalo kot zelo dobro.

Vlasta Nusdorffer, predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, je poudarila, da so danes otrokom poti za sodelovanje bolj odprte kot so bile kdajkoli. Je pa res, da če se želite vključevati, morate tudi spremljati, kaj se dogaja v družbi. Pohvalila je primer Občine Domžale, kjer imajo poleg županje tudi “mladega župana” in “mlado županjo”. Liana Kalčina, članica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, pa je predstavila pobudo otrok z regijskega otroškega parlamenta v Novi Gorici, da bi eden izmed občinskih svetnikov postal “zagovornik otrok”, ki bi prenašal njihov sporočila do odločevalcev

Polonca Truden Dobrin z NIJZ je povedala, da že pripravljajo spremembe pri Šoli za starše, težava vse tovrstnih izobraževanj nasploh pa je v tem, da vedno pridejo “ta pridni starši”. Izpostavila je, da so pri snovanju novih programov za dijake in študente z njimi tudi sodelovali in da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje.

 »Otroci ste že velikokrat dokazali, da znate izražati svoja mnenja, izziv za nas odrasle pa je, da le te res udejanjimo,« je izpostavila Melita Jakelj z Zavoda za šolstvo. Strinjala se je, da je povratna informacij nujna, saj izraža spoštovanje. Na zavodu so se že lotili prenove učnih načrtov, ki upoštevajo vlogo učencev in uvajajo sodobnejše pristope.

Prisotni odločevalci so pozdravili idejo digitalne platforme ter dodali, da bi se morda lahko že obstoječe digitalne platforme še nadgradilo s tovrstnimi funkcionalnostmi, v izogib prevelikim stroškom.

Vsi predlogi otrok bodo vključeni v novo verzijo Bele knjige ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki jo bodo mladi spomladi osebno predali pristojnim ministrstvom. Prvo verzijo Bele knjige najdete tukaj

Več
27Jan

Kartica za prosti čas otrok in mladostnikov

27. januarja, 2026By

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj s sopodpisniki in sopodpisnicami predlaga uvedbo sistemske, univerzalne finančne spodbude, ki bi otrokom in mladostnikom omogočila lažji in bolj enakopraven dostop do organiziranih prostočasnih dejavnosti. Kartica za prosti čas otrok in mladostnikov bi bila namenjena krepitvi zdravja, dobrega počutja, socialne povezanosti ter zmanjševanju socialnih razlik in socialne izključenosti. Državi predlagamo pripravo in sprejem Zakona o Kartici za prosti čas otrok in mladostnikov, ki bi uredil namen ukrepa, upravičence, vlogo staršev ali skrbnikov, register izvajalcev, način izplačil ter nadzorni okvir, vključno z ustanovitvijo javnega zavoda za operativno vodenje sistema.

Celotno pobudo si lahko preberete tukaj.

V praksi želimo nasloviti dejstvo, da v Sloveniji vsi otroci nimajo enakih možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Neenakosti se poglabljajo zaradi osebnih okoliščin in družinskega okolja (ekonomsko-socialni status, izobrazba, invalidnost, narodnost ali etnična pripadnost, jezik, bivanjsko okolje …), zato se del otrok znajde na robu družbe in pogosteje doživlja izključevanje ali diskriminacijo. Ob tem številne analize opozarjajo na pomanjkanje krajevno dostopnih, finančno dosegljivih, vsebinsko raznolikih in kakovostnih dejavnosti po šoli, ob koncih tedna ter med počitnicami – še posebej za otroke s čustveno-vedenjskimi težavami, pri krepitvi socialnih veščin in pri preprečevanju medvrstniškega nasilja ter različnih oblik zasvojenosti.

Darja Groznik, predsednica ZPMS: »Verjamemo, da lahko kot široka mreža nevladnih organizacij skupaj premaknemo pomembne mejnike na področju enakih možnosti otrok v Sloveniji – da prostočasne dejavnosti ne bodo privilegij, temveč pravica, uresničljiva za vse.«

Kartica bi bila zasnovana kot univerzalna podpora, ki ne bi bila privilegij, temveč uresničljiva pravica za vse. Predlagamo, da bi jo prejel vsak otrok med 6. in 18. letom. Vsakemu otroku bi se iz državnega proračuna dodelilo 100 EUR letnega dobroimetja, ki bi ga starš ali skrbnik namenil za plačljive prostočasne dejavnosti zunaj šolskega kurikuluma (v šolskem letu) ter za organizirane dejavnosti med počitnicami. Sredstva bi se izplačevala neposredno izvajalcem – nevladnim organizacijam (društvom, klubom, zavodom ipd.) – kar krepi transparentnost in omogoča stabilnejše izvajanje programov na terenu.

Pobuda posebej poudarja, da so strukturirane, varne in ustvarjalne prostočasne dejavnosti pomemben zaščitni dejavnik: krepijo odpornost, samozavest, socialne veščine, občutek pripadnosti ter zmanjšujejo tveganja za osamljenost, nasilna vedenja in zasvojenosti. To razbremenjuje tudi zdravstveni in socialni sistem, saj preventivni pristopi dolgoročno zmanjšujejo potrebo po kurativni obravnavi. Prav zato želimo okrepiti preventivo in omogočiti okolja, v katerih imajo otroci ob sebi zanesljive, kompetentne mentorje ter dostop do spodbudnega prostora za razvoj.

Pobuda se naslanja tudi na pravne podlage, ki prepoznavajo prosti čas kot otrokovo pravico (Konvencija o otrokovih pravicah, 31. člen) ter na ustavno načelo enakopravnosti in posebno varstvo otrok. Hkrati izpostavlja, da številne slovenske resolucije na področju športa, kulture, duševnega zdravja, socialnega varstva in preprečevanja kriminalitete podpirajo razvoj preventivnih dejavnosti in krepitev socialne pravičnosti, solidarnosti ter ustvarjalnosti.

Kot pomembno orientacijo pobuda navaja tudi mednarodne primere dobrih praks (npr. Švedska, Finska, Danska, Islandija), kjer različni modeli “kartic” ali “bonov” dokazujejo, da lahko dostopen prosti čas igra ključno vlogo pri preprečevanju marginalizacije in socialne izključenosti ter pri krepitvi zdravja otrok in mladih.

Za nevladni sektor bi Kartica pomenila močnejšo družbeno prepoznavnost, stabilnejše financiranje programov in dodatno spodbudo za razvoj partnerstev med občinami, šolami, starši in izvajalci. To je še posebej pomembno za lokalne skupnosti, kjer programi največkrat nastajajo in živijo prav v sodelovanju z ljudmi na terenu – tudi prek mreže lokalnih društev in zvez ZPMS, ki vsak dan dokazujejo, da se najbolj učinkovita pomoč začne blizu otrok.

Pobuda ZPMS za uveljavitev Kartice za prosti čas otrok in mladostnikov

Pobuda ZPMS za uveljavitev Kartice za prosti čas otrok in mladostnikov

Zveza prijateljev mladine Slovenije skupaj s sopodpisniki in sopodpisnicami predlaga sprejetje sistemske oblike spodbujanja otrok in mladostnikov za njihovo večjo vključenost v prostočasne dejavnosti, kar krepi njihovo zdravje ter prispeva k zmanjševanju socialnih razlik in socialne izključenosti. Državi predlagamo, da pripravi in sprejme Zakon o Kartici za prosti čas otrok in mladostnikov.

Čeprav v Sloveniji nimamo univerzalnega otroškega dodatka, bi lahko Kartica za prosti čas otrok in mladostnikov (v nadaljevanju Kartica) predstavljala univerzalno obliko podpore, ki bi vsem otrokom omogočala enake možnosti za vključevanje v prostočasne dejavnosti.

1.      Zakaj ta pobuda ?

  • V Sloveniji vsi otroci nimajo enakih možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.
  • Poglabljajo se neenakosti zaradi osebnih okoliščin otrok in mladostnikov ter njihovih staršev ali skrbnikov (ekonomsko-socialni status, izobrazba, invalidnost, narodnost ali etnična pripadnost, jezik, socialni izvor, bivanjsko okolje…). Znajdejo se na robu družbe in večkrat doživljajo  diskriminacijo.
  • Primanjkujejo finančno in krajevno dostopne, vsebinsko raznolike in kakovostne dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa v popoldanskem času (po šoli), ob koncih tedna in med počitnicami (dnevno varstvo, tabori in letovanja). (Vir)
  • S finančnimi in drugimi ovirami za večjo vključitev v prostočasne dejavnosti se zlasti srečujejo nekatere skupine otrok: otroci s posebnimi potrebami, otroci iz enostarševskih družin, otroci iz velikih družin, otroci priseljencev, pripadnikov etničnih manjšin (zlasti iz romskih skupnosti), otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter otroci iz disfunkcionalnih družin.
  • O pomanjkanju programov za kakovostno preživljanje prostega časa po šoli in tudi v času šolskih počitnic opozarjajo tudi v Analizi potreb ranljivih skupin prebivalstva po socialnovarstvenih programih in programih v podporo družinam. V njej izpostavljajo pomanjkanje programov za otroke in mladostnike s čustveno-vedenjskimi težavami; za podporo pri krepitvi socialnih veščin in tiste, ki naslavljajo novodobno med-vrstniško nasilje in oblike odvisnosti. (Vir)
  • Poslabšujeta se duševno zdravje (stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja, samomorilnost) in telesno zdravje (porast prekomerne telesne teže, slabšagibalna zmogljivostin večtežav zaradi sedečega načina življenja). Pogostejše so tudi raznovrstne  težave, povezane s prekomernouporabo ekranov.

2.      Predlog za vzpostavitev slovenskega modela finančne spodbude vključevanja otrok in mladostnikov v prostočasne aktivnosti

  • Predlagamo sprejetje Zakona o Kartici za prosti čas. Z zakonom se določi: opredelitev namena kartice; kdo je upravičen do nje; vloga staršev ali skrbnikov;  register ponudnikov prostočasnih dejavnosti; komu se finančna spodbuda izplača (neposredno ponudniku /izvajalcu s statusom nevladne organizacije: društvu, klubu, zavodu); katero ministrstvo bo odgovorno za izvajanje vseh nalog v zvezi s kartico; opredeli se programski in nadzorni svet Kartice za prosti čas. Z zakonom se ustanovi Javni zavod Kartica za prosti čas.
  • Kdo dobi kartico: vsak otrok v starosti od 6 do 18 let. V šolskem letu 2024/25 je v Sloveniji 195.704 osnovnošolcev in 83.839 srednješolcev. Skupaj 279.543 otrok.
  • Višina sredstev: Vsak otrok dobi iz državnega proračuna dobroimetje v višini 100 EUR/letno. Dodeli se enemu od skrbnikov otroka, ki ima stalno bivališče v Sloveniji in pri katerem je otrok prijavljen. Skupaj iz državnega proračuna 27.954.300 EUR + stroški operativnega vodenja.
  • Za katere dejavnosti jih lahko otrok uporabi: za vse plačljive prostočasne dejavnosti med šolskim letom, ki niso del obveznega ali razširjenega programa (OŠ) in za dejavnosti med počitnicami.
  • Kdo lahko prejme sredstva iz kartice: izvajalci prostočasnih dejavnosti (NVO), ki jih vodijo subjekti, ustanovljeni na podlagi Zakona o društvih, Zakona o zavodih, Zakona o ustanovah in Zakona o nevladnih organizacijah.
  • Vzpostavi se digitalizirani sistem izvajanja Kartice za prosti čas ter register izvajalcev. Slovenija že ima digitalno infrastrukturo:  FURS (dodelitev, spremljanje in unovčevanje); AJPES in eDavki omogočajo varno identifikacijo staršev kot zakonitih zastopnikov, dodeljevanje dobroimetja, omejitev porabe, spremljanje statistike, nadzor nad morebitnimi zlorabami in drugo.
  • Kdo je lahko mentor ali vaditelj: vsakdo, ki ima preverjene kompetence za vodenje dejavnosti po (sprejetih) pravilih izvajalca in morda v podzakonskem aktu določenih minimalnih pogojih.

3.      Glavni cilji pobude

  • Krepiti notranje vire moči otrok (npr. odpornost, ustvarjalnost, samozavest, empatijo, radovednost, vztrajnost, občutek varnosti in zaupanja, sposobnost reševanja problemov, notranjo motivacijo, občutek smisla in identitete, moralni kompas, pogum in drugo) ter ustvarjati pogoje za njihov razvoj v okolju, kjer imajo otroci ob sebi stabilnega, zanesljivega in kompetentnega odraslega ter dostop do varnega, spodbudnega in povezujočega prostora. Hkrati krepiti tudi zunanje vire moči (družino, lokalno skupnost, podporno socialno mrežo, vrstniške odnose, prijateljstva in skupinsko pripadnost).
  • Zagotoviti enake možnosti za dostop do kakovostnih, vsebinsko bogatih, raznolikih in ustvarjalnih prostočasnih dejavnosti, ki potekajo zunaj šolskega kurikuluma. 
  • Krepiti preventivne dejavnosti kot osrednji pristop pri skrbi za otroke, namesto pretežno kurativnih pristopov.
  • Zmanjšati tveganja za zasvojenosti, nasilna vedenja in osamljenost ter posledično razbremeniti zdravstveni in socialni sistem pri zdravljenju in rehabilitaciji otrok in mladostnikov.
  • Spodbujati lokalne skupnosti k oblikovanju lastne politike do prostega časa otrok in mladostnikov ter k povečanju njihove finančne podpore, pozornosti, kadrov in prostorov.
  • Okrepiti podporo lokalnim društvom, kulturnim, športnim in drugim organizacijam, ki vključujejo otroke in mladostnike.

4.      Pravne podlage:

Prostočasno udejstvovanje je pravica otrok, kar pomeni, da morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje, v katerih to ne bo privilegij otrok, katerih starši zmorejo plačevati vse stroške, temveč pravica, uresničljiva za vse otroke – ne glede na kraj bivanja, ekonomski status družine (otrok) ali osebne okoliščine ter njihove posebne potrebe.

  • Konvencija o otrokovih pravicah v  31. členu določa: »1. Države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti, in do prostega udeleževanja kulturnega življenja in umetnosti. 2. Države pogodbenice spoštujejo in podpirajo otrokovo pravico polno se udeleževati kulturnega in umetniškega življenja in spodbujajo zagotavljanje ustreznih in enakih možnosti kulturnega, umetniškega, razvedrilnega in prostočasnega udejstvovanja.« 
  • Ustava RS: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na osebne okoliščine. V 56. členu Ustave RS je zapisano: »Otroci uživajo posebno varstvo in skrb.«
  • Številne resolucije, sprejete v slovenskem parlamentu, poudarjajo nujnost razvoja različnih preventivnih dejavnosti za otroke in mlade, tudi v njihovem prostem času, ter pri tem izpostavljajo nujnost krepitve zdravja, socialne pravičnosti, solidarnosti, participativnega sodelovanja in ustvarjalnosti posameznikov: Resolucija o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba«; Resolucija o nacionalnem programu športa v RS za obdobje 2026–2035; Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028; Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030; Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031; Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete in druge.

5.      Pomen prostega časa

  • Organizirane, strukturirane dejavnosti otrok in mladostnikov zagotavljajo pestre in ustvarjalne oblike preživljanja prostega časa, kar je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah. Te dejavnosti:  prispevajo k razvijanju njihovih interesov in zadovoljevanju potreb; razvijajo sposobnost komuniciranja in skupnostnega reševanja problemov; nudijo prostor razvijanja osebnostnih lastnosti, ki spodbujajo šolsko uspešnost; nudijo podporo odraslih zunaj družinskega okolja; prispevajo h krepitvi kompetenc za njihovo boljše soočanje z izzivi odraščanja; predstavljajo spodbudno okolje za krepitev duševnega zdravja in pomembno prispevajo k preprečevanju razvoja zdravstvenih težav, tudi težav v duševnem zdravju; nudijo varno okolje za pridobivanje novih socialnih veščin in socialnih kompetenc; prispevajo h krepitvi samozavesti; nudijo izkušnjo  neformalnega učenja s pridobivanjem znanj, spretnosti, veščin in navad, ki so nujna za zdravo odraščanje; zagotavljajo pridobivanje poklicnih in podjetniških kompetenc in veščin, spretnosti in znanj za sodelovanje, timsko delo, voditeljstvo, reševanje težav in kritično mišljenje; prikličejo subjektivni občutek svobode, saj lahko posameznik svobodno izbira in svobodno deluje; odvračajo otroke in mladostnike od novodobnih zaslonskih aktivnosti in pretežno sedečih oblik dela in življenja ter predstavljajo družbeno naložbo za prihodnost.
  • Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je treba prosti čas obravnavati kot vir izboljšanja zdravja in sposobnosti otrok in mladostnikov, da se spopadajo z zahtevami vsakdanjega življenja in si prizadevajo za smiselno in uravnoteženo življenje.
  • Sodelovanje v strukturiranih zunajšolskih, prostočasnih dejavnostih lahko otrokom in mladostnikom ponudi vrsto priložnosti za izboljšanje osebnostnega razvoja, ki niso nujno na voljo v rednih institucionalnih oblikah izobraževanja (OŠ in SŠ).

6.      Socialni in zdravstveni položaj otrok in mladostnikov v Sloveniji

  • Stopnja tveganja revščine je bila v letu 2024 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke (SURS). V Sloveniji 41.000 otrok ali 10,2 % otrok živi pod pragom tveganja revščine. Tveganje socialne izključenosti v letu 2024 je bilo 14,4-odstotno in se je v primerjavi z letom 2023 zvišalo za 0,7 odstotne točke (SURS).
  • Kljub delnemu povečanju dostopnosti plačljivih prostočasnih dejavnosti, še vedno ostaja 27 % gospodinjstev, ki vsem otrokom ne morejo omogočiti rednih plačljivih prostočasnih dejavnosti. Teh dejavnosti ne zmorejo plačevati v kar 48 % gospodinjstev, ki živijo pod pragom revščine. (SURS)
  • Narašča število otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju, kar dokazuje tudi statistika TOM telefona (Telefon za otroke in mladostnike). TOM, edini telefon za otroke in mladostnike, ugotavlja 5,6 % letno rast kontaktov. Najpogostejše vsebine, ki jih mladi izpostavljajo, so povezane z odnosi z vrstniki, odnosi znotraj družine, psihičnimi težavami, večjo prisotnostjo fizičnega in psihičnega nasilja ter samomorilnimi mislimi. Pred epidemijo covida je bil s samomorilno tematiko povezan vsak 60. kontakt, v obdobju epidemije vsak 13. kontakt, zdaj pa se številka vrti nekje vmes.
  • O duševnih stiskah in novodobnih težavah pogosto govorijo tudi otroci na otroških parlamentih.
  • V sistem pomoči zaradi težav z nasiljem (do sebe in/ali do drugih) je vključenih vse več otrok in mladostnikov (Vir). Narašča število otrok s posebnimi potrebami (Vir). Narašča število uživalcev prepovedanih drog. (Mimogrede: skupen znesek za reševanje problematike drog v Sloveniji v letu 2022 je znašal 18.268.766,53 evrov. (Vir)
  • Širše raziskave kažejo, da se je trend poslabšanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih letih še okrepil, tudi zaradi vse pogostejše uporabe sodobnih digitalnih naprav, tako v šoli, prostem času kot domačem okolju, kar vpliva na njihovo socialno povezanost, samopodobo in zdravje (Vir). Vse pogosteje se dogaja, da realno življenje otroci nadomeščajo z virtualnim svetom, so vse manj fizično aktivni, socialno se izolirajo, izgubljajo kontrolo nad porabo časa na spletu, spremenijo stil življenja in obnašanje, skrhajo se medsebojni odnosi v družini, ne zanimajo se za skupnost, upada učni uspeh, osiromašijo med-vrstniško in družinsko komunikacijo.  Problemi naraščajo tudi do stopnje, ko potrebujejo strokovno pomoč, psihoterapijo, zdravljenje.
  • Od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov pri zdravniku zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni zdravstveni ravni za 26 %, na sekundarni za 70 % (Vir). Poraba zdravil za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov se je v desetletju povečala za 50 %, število obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj za 70 % (Vir). Duševne motnje pri otrocih in mladih so veliko družbeno in finančno breme, saj po nekaterih presojah posameznik z vedenjsko motnjo v zgodnjem otroštvu do svojega 27. leta za družbo pomeni 10-krat večje finančno breme v primerjavi z vrstniki (Vir).  
  • V Sloveniji deluje 20 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, namenjenih otrokom  in mladostnikom, ki se soočajo s težavami v domačem okolju, s težavami v odraščanju, psihosomatskimi težavami, zasvojenostjo, razvojnimi težavami, učnimi težavami, čustvenimi in vedenjskimi motnjami, motnjami v spanju in motnjami hranjenja. Predvidoma naj bi delovalo 50 tovrstnih centrov, ki pa bodo namenjeni predvsem kurativnim dejavnostim, odpravljanju posledic in v manjši meri preprečevanju vzrokov. (Vir)
  • V strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v zadnjem desetletju narašča število otrok in mladostnikov z resnimi težavami v duševnem zdravju in pridruženimi oblikami najtežjih čustvenih in vedenjskih motenj. (Vir)
  • Obstaja razkorak med potrebami in realno možnostjo, da otrok pravočasno prejme strokovno pomoč ob pojavu simptomov duševnih težav. To prejme le 20 do 30 % otrok.
  • Revščina, socialna izključenost in neenakosti v družbi dokazano povečujejo tveganje za slabo duševno zdravje.
  • Podatki kažejo, da so gibalne sposobnosti slovenskih otrok izrazito oslabljene (in se še slabšajo) v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. Zmanjšuje se motivacija za redno gibanje. V Sloveniji smo še vedno priča epidemiji prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih (Vir) Prekomerne prehranjenosti je deležna skoraj četrtina otrok.

Da bi se uspešneje spopadli z naštetimi problemi neugodnega položaja otrok in mladostnikov moramo okrepiti preventivne dejavnosti, tudi z dodatnimi sistemskimi ukrepi za preprečevanje socialne izključenosti ter za krepitev fizičnega in duševnega zdravja otrok in mladostnikov.

7.      Mednarodni primeri dobrih praks

Švedska, Finska, Danska in Islandija že imajo kartice za prosti čas otrok in mladostnikov. Te države so ugotovile, da lahko prosti čas igra ključno vlogo pri preprečevanju marginalizacije posameznikov in skupin ter socialne izključenosti in neenakosti.(Fundacija We)

Švedska je 19. junija 2025 sprejela Zakon o Kartici za prosti čas, imenovanoFritidskort Lag (2025:759) om fritidskort – uradno besedilo v PDF. Veljati je začel   9. septembra 2025. https://fritidskortet.se/foralder/information/in-english Namenjena je otrokom od 8. do 16. leta starosti s stalnim prebivališčem na Švedskem. Dejansko ne gre za fizično kartico, ampak digitalno obliko, ki se uporablja za plačilo dejavnosti preko sistema – za plačilo rednih prostočasnih dejavnosti v športu, kulturi, aktivnostih na prostem in v drugih otroških in mladinskih društvih. V letu 2025 je določena višina 45,5 EUR za večino otrok ter 182 EUR v primeru gospodinjstev, ki prejmejo dodatek za stanovanje (housing allowance / bostadsbidrag). Kartica za prosti čas se ne šteje kot dohodek ali premoženje in zato ne vplivala na pravico družin do finančne pomoči.

Finska. Njihov model za prostočasne dejavnosti je projekt Ministrstva za izobraževanje in kulturo, katerega glavni cilj je povečati dobro počutje otrok in mladih ter vsakemu izmed njih omogočiti vključitev v dejavnosti po lastni izbiri. Na podlagi vlog Ministrstvo za izobraževanje in kulturo občinam dodeli skupno 14,5 milijona EUR. Poleg teh sredstev dejavnosti sofinancirajo tudi sodelujoče občine. Od 1. januarja 2025 mesto Turku (Finska) z občinskim programomBoostii vsako leto dodeli vsakemu otroku (od 7 do 19 let starosti) od 160 do 260 EUR letno (odvisno od starosti) finančno spodbudo za vključitev v športne dejavnosti.

Danska. Fritidspas se osredotoča na angažiranost otrok na področju športa. Na Danskem se sistem za prosti čas izvaja prek občin, ki ga izvajajo v 85. od skupno 98. danskih občin.  

Islandija. Reykjavik model Kartica je sistem t.i. bonov za rekreacijo otrok in mladostnikov, starih od 6 do 18 let, s prebivališčem v Reykjaviku. V letu 2023 je vsak otrok prejel 527 EUR, ki jih starši dodelijo izvajalcem dejavnosti, in se lahko uporabi za stroške popoldanskega prostočasnega programa otroka ali kritju drugih stroškov aktivnosti in usposabljanja.

8.      Pomen Kartice za prosti čas za nevladni sektor (NVO)

Nevladne organizacije so ključni in nepogrešljivi izvajalci prostočasnih dejavnosti v lokalnih skupnostih. Nudijo raznovrstne vsebine in oblike vključevanja otrok in mladih, vključno z mladinskim delom in prostovoljstvom.

Kartica za prosti čas bo prispevala k večjemu družbenemu pomenu nevladnih organizacij (NVO), stabilnosti njihovega delovanja ter krepitvi njihove vloge pri preprečevanju socialne izključenosti. Omogočila bo razvoj lokalnih partnerstev med občino, NVO, šolami in starši ter spodbudila ustanavljanje in delovanje novih nevladnih organizacij, zlasti v manjših krajih. Poleg tega bo kartica: okrepila lokalno mrežo programov za otroke in mladostnike; spodbudila nadaljnji razvoj prostovoljnega dela med otroki in mladimi; izboljšala dostop do kakovostnih in zanesljivih informacij o prostočasnih dejavnostih po občinah in ustvarila nove priložnosti za sodelovanje in participacijo otrok in mladostnikov.   

Pripravili: Liana Kalčina in Darja Groznik

Ljubljana, 4.12.2025

Več
23Jan

TOM telefon vabi nove prostovoljce

23. januarja, 2026By

Pred nekaj leti je bil samomorilen vsak 60. klic na TOM telefon. Danes je tak že vsak 13. klic.

To je preveč. TOM telefon potrebuje pomoč. Ali poznate koga, ki bi bil pripravljen nameniti svoj čas in empatijo otrokom ter mladostnikom v stiski? Morda ste to prav vi?

TOM telefon® letos praznuje 35 let delovanja. V teh treh desetletjih smo bili varen pristan za tisoče otrok, a stiske, s katerimi se mladi soočajo danes, so težje kot kdajkoli prej. Statistika ne laže: duševne stiske so v porastu in naši telefoni ne nehajo zvoniti.

𝐏𝐨𝐭𝐫𝐞𝐛𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝐯𝐚𝐬, 𝐝𝐚 𝐛𝐢 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢𝐥𝐢 𝐧𝐚 𝐯𝐬𝐚𝐤 𝐤𝐥𝐢𝐜.

Če imate v sebi empatijo in želite aktivno pomagati pri reševanju mladih življenj, vas vabimo, da se pridružite naši mreži več kot 130 prostovoljcev. Postanite del TOM telefona.

Nudimo vam izjemno ekipo podpore, strokovno osnovno izobraževanje, uvajanje in stalno podporo supervizorjev.

Kdaj? Informativni sestanek bo v ponedeljek, 16. 2. 2026, ob 17.00 prek Zooma.

Piši na: laura.schwarzmann@zpms.si

Več na: www.e-tom.si/prostovoljstvo

Ne dopustimo, da klic v stiski ostane neslišan. Postanite glas upanja za otroke in mladostnike.

Več
23Jan

Dvig minimalne plače prinaša več varnosti za starše in otroke.

23. januarja, 2026By

Za družine, kjer sta eden ali oba starša na minimalni plači, je dvig minimalne plače na 1.000 € zelo konkreten premik.

Pomeni: lažje pokritje osnovnih stroškov (hrana, položnice, prevoz, vrtec/šola) manj izbiranja med najnujnejšim (npr. ogrevanje ali hrana), manj stresa doma, kar pogosto najbolj občutijo prav otroci (manj izključenosti, več možnosti za vključevanje) ker se številna izplačila vežejo na višino plače, lahko prinese tudi višja letna izplačila, npr. regres (in morebitna druga dodatna izplačila), kar družinam pomaga pri večjih sezonskih stroških (šola, obutev, ogrevanje, počitnice).

Hkrati je pomembno poudariti: če se ob dvigu plač ne zajezi rasti cen (hrane, najemnin, energentov), se lahko del pozitivnega učinka hitro izniči zato je ključno, da dvig minimalne plače spremlja tudi širši paket ukrepov podpore družinam (npr. usklajevanje dodatkov, subvencij in drugih sistemskih rešitev).

V ZPMS in naši mreži 109 lokalnih društev in zvez si prizadevamo, da otroci ne nosijo posledic finančnih stisk odraslih.

Uroš Brezovšek, podpredsednik ZPMS

Več