Imeti otroka je odločitev. Biti odgovoren odrasli v njegovem življenju pa je zaveza.
Danes mineva 37 let od sprejetja Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. V tem času je konvencija pomembno prispevala k uveljavljanju otrokovih pravic in izboljšanju položaja otrok, vendar ostaja med načeli in njihovim uresničevanjem še vedno precejšnja vrzel. Otroci po vsem svetu še vedno trpijo zaradi vojn, revščine, nasilja, izključevanja in drugih oblik kršenja njihovih pravic. Zato ob svetovnem dnevu otrok v Zvezi prijateljev mladine Slovenije poudarjamo: otrokove pravice se začnejo pri odraslih.
Dobri odnosi so temelj družbe
Odnos do otrok se ne kaže samo v velikih odločitvah, zakonih in sprejetih politikah. Kaže se predvsem v vsakdanjih odnosih. V tem, da si za otroke vzamemo čas, se jim posvečamo in jih spodbujamo. Ob svetovnem dnevu otrok zato pozivamo starše, vzgojitelje, učitelje, strokovne delavce, odločevalce in celotno družbo, da se vprašamo, kakšen odnos gradimo z otroki. Ali spoštujemo njihove občutke in mnenja, jim postavljamo razumne meje ter jim omogočamo, da odraščajo brez strahu, poniževanja in izključevanja? Ali jih vidimo, slišimo in upoštevamo? Ali jim zagotavljamo dostojno življenje, varno okolje in možnosti za razvoj?
Otroci potrebujejo odrasle, ki jim znajo prisluhniti, jih podpreti in jim dati občutek, da so pomembni. »Otrokove pravice niso samoumevne in tudi njihovo uresničevanje ne sme biti prepuščeno naključju. Odrasli smo odgovorni za svet, v katerem odraščajo otroci. Za to, ali se počutijo varne, sprejete, spoštovane in slišane. Prepogosto od otrok pričakujemo, da se bodo prilagodili svetu odraslih, premalokrat pa se vprašamo, ali smo odrasli pripravljeni prisluhniti njim in spremeniti tudi kaj pri sebi. Otroci ne potrebujejo le naših obljub, ampak predvsem naša dejanja. Vsak dan, ne le ob svetovnem dnevu otrok,« poudarja Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Starševstvo je velika življenjska odgovornost
O otrokovih pravicah moramo govoriti tudi skozi prizmo starševstva. To ni zgolj življenjska odločitev, ampak velika in dolgoročna odgovornost. Otrok potrebuje odraslega, ki mu zagotavlja varnost, prisotnost, sprejemanje, spoštovanje in pogoje za zdrav razvoj.
Zato je pomembno, da se o starševstvu kot odgovorni življenjski odločitvi pogovarjamo odkrito in brez obsojanja. Vsakdo ne čuti, da je starševstvo njegova pot, in tudi to je treba spoštovati. Otroci pa si zaslužijo odrasle, ki si jih želijo, jih sprejemajo in so pripravljeni prevzeti odgovornost za njihovo odraščanje.
Imeti otroka je odločitev. Biti odgovoren odrasli v njegovem življenju pa je zaveza.
Otrokove pravice niso stvar enega dneva. So vsakodnevna odgovornost vseh nas.
Bo naša država zmogla končno, po 35 letih prizadevanj, opredeliti varuha otrokovih pravic?
Zveza prijateljev mladine Slovenije že desetletja zagovarja interese in potrebe otrok, si prizadeva za njihove pravice ter s svojimi programi in projekti prispeva k ustvarjanju enakih možnosti za vse.
Otroški parlamenti® so eden najpomembnejših primerov uresničevanja pravice otrok do sodelovanja in izražanja mnenj. S humanitarnima programoma Eno srce® in Pomežik soncu® v sodelovanju z mrežo lokalnih društev in zvez pomagamo otrokom in družinam v stiski ter otrokom omogočamo dostop do počitnic, dejavnosti in priložnosti, ki bi sicer bile zanje nedosegljive. S TOM telefonom® otrokom in mladostnikom zagotavljamo prostor, kjer so lahko poiščejo podporo.
Prav za TOM telefon ima današnji dan še posebej simboličen pomen. Na ta dan je bil ustanovljen leta 1990, na pobudo otrok, ki so leto prej na Otroškem parlamentu opozorili na potrebo po »svojem« telefonu, kamor bi se lahko obrnili po pomoč in pogovor.
TOM telefon letos praznuje 36 let delovanja. In čeprav se je v vseh teh letih marsikaj spremenilo, njegovo temeljno sporočilo ostaja enako: Odgovor je pogovor®.
Otrokove pravice niso nekaj, o čemer govorimo samo 20. novembra.
So naša vsakodnevna odgovornost.
Do vsakega otroka.
Vsak dan.