Mladi v Sloveniji živijo v svobodni, demokratični in pravni državi.

Zveza prijateljev mladine Slovenije si močno prizadeva za vzpostavitev enakopravne vloge otrok in mladostnikov v družbi ter spodbuja k aktivnemu državljanstvu. Zavedamo se, koliko truda je potrebnega za vzpostavitev okolja, v katerem mladi želijo spregovoriti in biti slišani, zato ostro obsojamo trenutne dogodke v povezavi s protestom mariborskih dijakov.

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije: »Namesto da bi krepili glas mladih, ki imajo pravico povedati svoje mnenje, jim izdajamo plačilne naloge in obdolžilne predloge, kar je nesprejemljivo in v nasprotju z vsemi standardi, ki obstajajo v razviti Evropi. Pozivam k zdravemu razumu, odstopu od teh postopkov in tudi k razumevanju vloge mladih in njihovega glasu. Če mladi ne smejo povedati svojega mnenja na dostojen način, kar se je v mariborskem primeru zagotovo zgodilo, če jih tudi vodilni v državi ne slišijo in zatirajo njihov glas, je to slabo za vse nas.«

Vsakdo ima pravico do svobode izražanja, kar zapoveduje Ustava RS, ki je akt z najvišjo pravno močjo.

Kaznovanje zaradi pravice do svobode izražanja pomeni kršitev 13. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), ki govori o tem, da ima vsaka oseba, mlajša od 18 let, pravico do svobode izražanja ne glede na meje v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na drug način po otrokovi izbiri.

Prav tako gre za kršitev 12. člena KOP, ki govori o spoštovanju mnenj otrok oziroma participaciji otrok v družbi.

Ravnanje države jasno kaže na neupoštevanje ter nespoštovanje mnenja dijakov in dijakinj, ki so protestirali. Tudi na njihovo ne-participacijo, ko se je odločalo o vrnitvi v šolo. Opozarjamo, da je v že tako negotovih in napetih časih na naših otrocih in mladih veliko breme, tovrstni dogodki pa stiske zgolj poglabljajo.

Državo in vse pristojne pozivamo k ustavitvi trenutnih postopkov zoper mariborske dijake in dijakinje, saj so osnovani na posegu v otrokove pravice.

Glas naših otrok mora biti slišan, ker kot radi pravimo, so naša prihodnost in gradijo svet, v katerem želijo živeti.

Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije smo danes, na svoj 68. rojstni dan, javnost seznanili in opozorili na alarmantno stanje v družbi, kjer govorimo, da svet stoji na mladih in da so mladi naša prihodnost.

Odnos države do otrok in dogajanja v zadnjem letu so nas prepričala, da Slovenija potrebuje samostojnega Varuha otrokovih pravic, ki naj bo ustanovljen z zakonom in imenovan v Državnem zboru RS. Predvsem pa, da bo to samostojna institucija, ki mora imeti pooblastila za varstvo in zastopanje, spodbujanje in promoviranje otrokovih pravic.

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), pravi, da nujno potrebujemo sogovornika, ki bo širil glas otrok in njihove pobude ter se zavzemal za otroke in njihove pravice. Dodaja, da ga potrebujemo: »predvsem zato, ker današnje politike ne postavljajo v ospredje otrok, in ker je na področju socialnega, zdravstvenega in drugih dialogov preveč odprtih in nerešenih vprašanj, ki se ne rešujejo dovolj hitro v korist otrok.«

Vzpostavitev instituta, ki povezuje, usmerja, dviguje kakovost in vztraja, dokler ne bodo slišani otroci

Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon®, sporoča, da smo na podlagi podrobne statistične analize 2015-2020 zaznali trend povečevanja števila kontaktov, povezanih z duševnim zdravjem in odnosi v družini. Opozarja, da se na takšen trend mora odzvati tudi država. Otroci in mladostniki TOM telefonu zaupajo že 30 let, zato je nujno, da se na njihove resne stiske odzove tim strokovnjakov s področja socialnega dela, psihologije, pedo-psihiatrije, psihoterapije. S tem v zvezi vidimo potrebo po razbremenitvi njihovih prostovoljk in prostovoljcev ter delni profesionalizaciji svetovanja na telefonu, v klepetalnici in na e-pošti. V povezavi je predstavljena analiza TOM telefon®-a. Ocenjuje tudi, da je trenutno ključna in nujno potrebna vzpostavitev instituta VARUHA OTROKOVIH PRAVIC, ki povezuje, usmerja, dviguje kakovost in vztraja, dokler ne bodo slišani vsi otroci.

Prednostno zdravstvena letovanja

Zaradi vseh navedenih dejstev menimo, da bi moralo v letošnjem poletju čim več otrok na letovanje. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi pediatri, ki imajo možnost poslati otroke na zdravstvena letovanja.

Kot vemo, se zdravstvenih letovanj lahko udeležijo tisti, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji, ali pa tisti otroci, ki so bili v zadnjem obdobju pogosteje bolni, kar pomeni, da imajo v dokumentaciji dva in več zapisov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že objavil razpis, kjer je zapisano: »Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (dva in več zapisov v času od preteklega razpisa – od 8. 2. 2020 do 29. 1. 2021) ali so bili pogosteje bolni (dva in več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa – od 8. 2. 2020 do 29. 1. 2021).«

»Zaradi epidemije in skrbi pred okužbo s Covid-19 se je obisk pri pediatrih v preteklem letu zagotovo zmanjšal. Skrbi nas, da otroci ne bodo pridobili napotil na zdravstvena letovanja. Pozivamo vse pediatre, da resnično pregledajo dokumentacijo otrok in jih pošljejo na zdravstvena letovanja,« pove Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.

Naloga vsakega od nas pediatrov je …

Dr. Matjaž Homšak, dr. med., Predsednik ZZP pri SZD opozarja: »V lanskem letu se je zelo zapletalo v organizaciji in izvedbi letovanj otrok. Letos upamo, da bo stanje epidemije takšno, da bodo letovanja ponovno v polnem obsegu. Vrsta organizacij in zdravilišč, ki omogočajo letovanje bolnim otrokom, se tudi v tem letu pripravlja za izvedbo letovanj čim večjega števila otrok. Pediatri moramo tako dodatno poskrbeti za intenzivnejše napotovanje otrok na zdravstvena letovanja. Seveda je potrebno upoštevati tudi navodila zdravstvene zavarovalnice za napotitev. Ob tem smo zaskrbljeni, da je zaradi slabšega dostopa otrok do pediatrov v lanskem letu z vidika epidemije prezrto marsikatero bolezensko stanje, ki sodi v indikacijo za napotitev. Naloga vsakega od nas pediatrov je, da najdemo bolezensko ogroženega otroka in poiščemo pogoje, ki so indikacija za zdravstveno letovanje ter ga ustrezno napotimo.« Več na povezavi.

Otroci z velikim navdušenjem pričakujejo druženje v gorah ali na morju, vendar je do takrat še nekaj mesecev, da uspešno zaključijo šolske obveznosti. V šolske klopi se po več mesečni odsotnosti vračajo otroci, ki so šolanje na daljavo doživljali različno.

Da bo slišan glas otroka

»Otroci se vračajo v šole z vsemi razlikami, ki so bile prisotne v času izolacije, torej z razlikami v znanju, z razlikami v doživljanju neugodnih izkušenj doma, z različnimi travmatičnimi izkušnjami, preživetimi izkušnjami nasilja ali drugih zlorab, s stanji apatije, depresije in drugih duševnih stisk. Še naprej je na preizkušnji naša občutljivost do najšibkejših in ranljivih, na preizkušnji je moč skupnosti, ki poskrbi za ranljive in tiste, ki so ostali brez glasu zastopanja. Na preizkušnji je še naprej občutljivost vseh instanc, ki so odgovorne za duševno zdravje in dobrobit članov te skupnosti,« pravi dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon®. Tudi zato potrebujemo varuha otrokovih pravic, da bo slišan glas otroka.

Učenec Bilal predstavnik otrok Slovenije

Danes, ko praznujemo, smo še toliko bolj ponosni, da je učenec Bilal kot predstavnik otrok Slovenije ravno danes spregovoril na 46. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Zasedanje poteka v virtualni obliki, osrednja tema so »otrokove pravice in cilji trajnostnega razvoja.«Bilal je v svojem nagovoru povedal, da je ob razmišljanju za doseganje ciljev trajnostnega razvoja zelo pomembno vzporedno razmišljanje o otrokovih pravicah. Izpostavil je, da v Sloveniji obstajajo organizacije, ki nudijo izobraževanje o demokraciji in aktivnem državljanstvu, spodbujajo otroke in mlade k participaciji in se trudijo, da so otroci slišani in vzeti resno. Zveza prijateljev mladine Slovenije že 30 let organizira program Otroški parlamenti.»Otroci, ki sodelujemo v programu, izmenjujemo mnenja in predlagamo izboljšave v stvareh, ki se nas tičejo,« je dodal in nadaljeval: »Ker bomo današnje generacije otrok nosile posledice odločitev trenutnih voditeljev, je izrednega pomena, da otroci sodelujemo v aktivnostih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Otroci imamo drugačen pogled na svet in prepričan sem, da imamo dobre ideje in inovativne rešitve. Pravijo, da smo otroci pomemben del družbe, vendar se velikokrat počutimo spregledane. In če pogledamo vpliv krize covid-19 na naše življenje, vidimo, da bo veliko stvari treba ponovno preučiti in jih zastaviti drugače.

To je nova priložnost za več vključevanja otrok: »nič o nas brez nas.«

Novinarsko konferenco v celoti lahko poslušate na našem You Tube kanalu.

Pristopili smo k projektu “Slovenski dan brez zavržene hrane, ker se vsakodnevno srečuje s pomanjkanjem, v katerem živijo slovenske družine, tudi ko govorimo o hrani.”

»Vedno z veseljem sodelujemo v pobudah, ki otroke in mladino vzgajajo v odgovorno ravnanje in trajnostno naravnanost. Natečaj, ki pomaga osveščati o pomenu zmanjševanja zavržene hrane, zagotovo sodi mednje. Zavržena hrana je danes eden izmed največjih globalnih okoljskih in družbenih izzivov. Večino posledic tudi tu nosijo najranljivejše skupine ljudi. Zato želimo spodbujati kulturo odgovornega odnosa do hrane, saj zmanjševanje količin zavržene hrane lahko pomembo zmanjšuje prehransko negotovost in revščino, ne le v Sloveniji, temveč tudi po vsem svetu, generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna«

Lidl Slovenija in program Ekošola sta danes v okviru pobude »Slovenski dan brez zavržene hrane« odprla literarni natečaj na temo zavržene hrane. Nagradni natečaj je namenjen družinam z otroki, saj po podatkih Statističnega urada RS največ zavržene hrane, kar 50 odstotkov, nastane prav v gospodinjstvih. Lidl Slovenija in program Ekošola že od leta 2015 v okviru projekta Hrana ni za tjavendan ozaveščata o odgovornem ravnanju s hrano, v želji, da bi razmislek o zavrženi hrani postal del našega vsakdana, pa so moči združili z Ekologi brez meja in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter podjetjem TAM-TAM. Slednje bo poskrbelo, da bodo zgodbe družin vidne po vsej Sloveniji. Najboljših pet zgodb bo namreč oživelo v risbah slovenskih ilustratorjev in povabilo k sodelovanju na prvem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane, 24. aprila 2021.

Problematika zavržene hrane je kljub temu, da predstavlja pereč izziv, redko del vsakdanjih pogovorov. Le malokdo se zaveda, koliko neporabljene, pretečene ali celo sveže in še užitne hrane na koncu dneva pristane v smeteh. Obenem se pogosto ne zavedamo, da lahko že z majhnimi spremembami navad, kot je priprava jedilnika ali nakupovalnega seznama, dosežemo veliko. Zato želijo partnerji z literarnim natečajem družine spodbuditi k razmisleku o zavrženi hrani in tako prispevati k ozaveščanju slovenske javnosti.

V Lidlu Slovenija so problematiko zavržene hrane začeli naslavljati že pred leti, tako v svojih delovnih procesih kot v trajnostnih pobudah.

»Danes je že kar 25 Lidlovih trgovin vključenih v projekt Donirana hrana Zveze Lions Slovenija, v katerem na leto ljudem v stiski doniramo okrog 200 ton izdelkov pred iztekom roka trajanja. Naše sodelovanje se še krepi, saj se bo število trgovin v projektu letos še povečalo. Optimiziramo tudi naročanje blaga tako, da izdelkov, ki bi jim potekel rok, v naših trgovinah ostane čim manj. S projektom Hrana ni za tjavendan, ki ga s programom Ekošola izvajamo v okviru naše trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, o zavrženi hrani že od leta 2015 ozaveščamo najmlajše v izobraževalnih ustanovah. V projektu vsako leto sodeluje več kot 100 ustanov oziroma okrog 5 tisoč otrok in mladostnikov. Verjamem, da smo v teh letih z različnimi vsebinami preko otrok dosegli tudi družine,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

»Literarni natečaj je po eni strani zanimiva ustvarjalna popestritev za slovenske družine, hkrati pa tudi priložnost, da družine in posamezniki postanejo ambasadorji boja proti zavrženi hrani v Sloveniji. V soboto, 24. aprila, bomo skupaj s partnerji obeležili prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, s ciljem, da postanemo zgled in navdih pri ustvarjanju boljšega sveta,« je dodala.

Tudi društvo Ekologi brez meja v natečaju prepoznava svoje poslanstvo. »Odpadna hrana je del organskih odpadkov, kjer preprečevanje prinaša največ prednosti, tako okoljskih, zdravstvenih, ekonomskih kot podnebnih. Zato je integralni del strategij zero waste na ravni posameznikov, podjetij in občin. Dela je še veliko, zato z veseljem podpremo vse iniciative za zmanjševanje zavržkov,« je ob začetku natečaja dejal Jaka Kranjc, generalni tajnik društva Ekologi brez meja.

Z ustvarjalnostjo do boljšega sveta

Literarni natečaj Zgodbe o zavrženi hrani je namenjen družinam z otroki, ki so vključeni v predšolsko, osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje. Družine so vabljene, da s čarobnostjo otroške domišljije in s kančkom starševske podpore ustvarijo zmagovalno zgodbo. Ta je lahko kratka ali dolga, domišljijska ali resnična, resna ali smešna. Edino pravilo je, da mora biti njena rdeča nit zavržena hrana. Avtorji najboljših petih zgodb bodo nagrajenih z vrednostnim bonom Lidla Slovenija v višini 200 evrov, njihove zgodbe pa bodo oživele v potezah mladih slovenskih ilustratorjev, ki bodo aprila na ogled na plakatnih mestih TAM-TAM.

Družine lahko zgodbo oddajo do vključno 10. marca 2021 na spletnem mestu www.boljsi-svet.si  ali jo pošljejo na elektronski naslov boljsisvet@lidl.si s pripisom: »Za literarni natečaj«.

Več o pobudi za Slovenski dan brez zavržene hrane lahko najdete na www.boljsi-svet.si.

——————————————–
O Lidlu Slovenija

Lidl Slovenija ima 61 trgovin in približno 1.800 zaposlenih, na slovenskem trgu pa posluje od leta 2007. Je del mednarodne Skupine Lidl, ki je trenutno prisotna v 32 državah po svetu in ima trgovine v 29 državah po svetu.

V središče svoje dejavnosti vedno postavljajo kupce. Držijo se preprostega načela: ponujajo najvišjo kakovost po ugodnih cenah in želijo s ponudbo več kot 2000 izdelkov lastnih in uveljavljenimi blagovnih znamk zadovoljiti vsakdanje potrebe vsake družine.

Ustvarimo boljši svet je trajnostna pobuda Lidla Slovenija, s katero želijo s pozitivnim zgledom k ustvarjanju boljšega sveta spodbujati tudi svoje zaposlene, poslovne partnerje, kupce in širšo družbo. Vsako leto podpirajo številne organizacije in projekte s področja izobraževanja, kulture, športa ter humanitarne pomoči ljudem in živalim. Več na www.boljsi-svet.si.

O programu Ekošola

Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja. Namenjen je krepitvi ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihovo siceršnjo vzgojo in izobraževanje. Ker so potrebe po aktivnostih za spodbujanje odgovornejšega ravnanja s hrano in okoljem narasle, so v okviru programa v sodelovanju z Lidlom Slovenija oblikovali projekt Hrana ni za tjavendan. Z izvajanjem aktivnosti na področju zmanjševanja količin zavržene hrane sodelujoče šole in vrtci iščejo učinkovite rešitve za odgovornejše ravnanje s hrano. Več na www.ekosola.si.

O Zvezi prijateljev mladine Slovenije®

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je krovna, nacionalna organizacija, ki združuje 109 članic. Vidnejši programi ZPMS so Tom telefon®, Teden otroka®, Otroški parlamenti®, Evropa v šoli, Pomežik soncu® ter vsi Humanitarno-socialni programi, ki združujejo različne štipendijske sklade in pomoči potrebnim. Več na www.zpms.si

O Ekologih brez meja

Ekologi brez meja se zavzemamo svet brez odpadkov, ki ga skušamo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in predvsem povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Naše poslanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov, s katerimi lahko vplivamo na spremembe politik in navad. Smo mnenjski voditelji na področju odpadkov, ki svoje napore usmerjamo predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov. Več na www.ebm.si.

O  TAM-TAMu

V družbi TAM-TAM so specialisti za mestne plakate. Za spodbudo pozitivnih premikov v družbi so tudi pobudniki in partnerji več družbeno odgovornih projektov. Tovrstne aktivacije so v sami biti njihovega delovanja, saj se v TAM-TAM zavedajo učinkovitosti, družbene vloge in odgovornosti, ki jo lahko zavzema mestni plakat kot izjemno razširjen in hkrati najstarejši medijski format z velikim vplivom na javno mnenje. Več na www.tam-tam.si.

Snežne kepe sreče zares prinašajo le srečo. Zasluga gre Henklu in Mercatorju, ki sta tudi letošnjo zimo sklenila nadaljevati uspešno akcijo s triletno tradicijo. Pobuda plemenitega cilja je bila uresničena v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, ki pomaga socialno ogroženim družinam in si nenehno prizadeva razveseljevati najmlajše. Slednje februarja čaka novo presenečenje – donacija darilnih bonov.

Pomoč družinam v stiski, za katere skrbi Zveza prijateljev mladine Slovenije

Vsi kupci v decembru in januarju z nakupom izdelkov Persil, Silan, Somat, Fa in Schauma v Mercatorjevih trgovinah sodelujejo v najlepši zimski zgodbi in s tem pomagajo družinam v stiski, za katere skrbi Zveza prijateljev mladine Slovenije. Ta je ponosna na več kot šest desetletij dolgo tradicijo in združuje 109 članic – društev prijateljev mladih z vse Slovenije. Tako otroke že vrsto let razveseljujejo s poletnimi in zimskimi počitnicami, štipendirajo dijake, številni prostovoljci pa preko posebne telefonske linije nudijo tudi psihološko pomoč.

»Po lanskoletnem zimovanju, s katerim smo osrečili številne otroke, smo se tudi letos z velikim veseljem odzvali ponovnemu povabilu Henkla in Mercatorja. Neizmerno smo hvaležni, še bolj pa družine v stiski, zato komaj čakamo  mesec februar, ki nam bo po koncu leta 2020, pomenil nov veter v hrbet,« je povedala Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

V Henklu in Mercatorju so ponosni na vsakoletni uspeh akcije Snežne kepe sreče, zato tudi tokrat ne dvomijo v dober odziv kupcev in njihovo plemenitost.

»Akcija se je začela 1. decembra in do konca januarja lahko v njej sodelujejo vsi kupci naših izdelkov v prodajalnah Mercator ter s tem podpirajo delo Zveze prijateljev mladine Slovenije.Veseli nas dejstvo, da bomo s to akcijo prinesli nekaj veselja za 100 socialno ogroženih družin.Hvala Zvezi prijateljev mladine Slovenije, da je ponovno sprejela naše povabilo,«  je dejal Jaka Petek, Key Account Management, Henkel Slovenija.

»Mercatorjevo večletno sodelovanje s Henklom in Zvezo prijateljev mladine Slovenije je dejansko tudi priložnost za kupce, da se pobudi Snežne kepe sreče pridružijo in sodelujejo v tej plemeniti akciji. Skupaj bomo pomagali kar 100 družinam, in to je v teh časih izjemno pomembno. Hvaležni smo vsem, ki so akcijo prepoznali in jo s svojo izbiro podprli,« je poudarila Andreja Bajželj iz Mercatorja.

S sodelovanjem v akciji, ki bo trajala do 31. januarja, lahko vsi kupci prispevajo svoj delež k ustvarjanju najlepših zimskih spominov za tiste otroke in njihove družine, ki to najbolj potrebujejo.

Mesec februar bo tudi letos dobrodelen. V humanitarnem programu Pomežik soncu® moči znova združujeta ZPMS in OMV Slovenija in verjameta, da ob pomoči stand-up komika Tina Vodopivca ter igralca Nika Škrleca kot ambasadorjev projekta tudi letos pričarata nasmeh na obraz številnih otrok, ki bodo prvič izkusili morske počitnice.

Vsak izmed nas komaj čaka prvi skok v vodo, prvi sladoled na promenadi in prijatelje, ki jih spoznamo na dopustovanju. Stvari, ki jih jemljemo za samoumevne, pa so marsikomu nedosegljive. Minulo leto je številne družine postavilo pred težko preizkušnjo, vendar smo Slovenci dokazali, da smo pripravljeni pomagati drug drugemu in pripomoči k temu, da so mnogi otroci prvič v živo videli valovanje morja. Z enakim ciljem se humanitarnega programa Pomežik soncu® pri ZPMS lotevajo tudi letos. »Letošnje poletne počitnice bodo za otroke in mladostnike verjetno največje darilo, ki jim ga bomo omogočili. Prepričani smo, da jih bomo poleti lahko peljali varno na letovanja. Lansko leto nam je uspelo, kljub situaciji, v kateri smo se znašli, na počitnicah nasmejati 6902 otrok,« pravi Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.

Pomežik soncu®

Zvesti partner humanitarnega programa Pomežik soncu® je tudi letos OMV Slovenija, ki s tem tradicionalno povezuje sedem let obstoja svojega Kluba zvestobe OMV SMILE & DRIVE. Tako bodo tudi letos z mislijo na najmlajše združili moči s svojimi člani kluba zvestobe ter od ponedeljka, 25. januarja, in vse do 28. februarja 2021, omogočili donacijo točk zvestobe, ki jih gostje prejmejo ob vsakem nakupu na servisu, v dobrodelen namen. Letos bo namen dvojen – en del bo na počitnice popeljal otroke, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti, drugi del sredstev pa bo namenjen bonom za hrano.

»Ne predstavljam si boljšega načina obeleževanja rojstnega dne Kluba zvestobe OMV SMILE & DRIVE, kot je pomoč najmlajšim. V luči tega bomo tudi letos kot podjetje ob začetku akcije donirali milijon točk zvestobe in s tem otvorili mesec, ko najbolj združimo moči z našimi člani Kluba zvestobe za dobro mladih. Veseli me, da kot edini v Sloveniji omogočamo tovrstno donacijo s pomočjo članstva v Klubu zvestobe. Vsako leto dokazujemo, da zmoremo še več in bolje, in verjamem, da bo tudi tokrat temu tako. Dolgoletno partnerstvo z ZPMS na različnih projektih smo pred štirimi leti nadgradili tudi pri programu Pomežik soncu® in letos ga nameravamo še utrditi ter vliti dodatno motivacijo mladim za premagovanje zahtevnega obdobja,« je povedala Vanja Lombar, generalna direktorica OMV Slovenija.

Vsi člani kluba lahko svoje točke zvestobe podarijo do konca februarja osebno ob vsakem nakupu na kateremkoli bencinskem servisu OMV, prek spletne strani ali s pomočjo mobilne aplikacije OMV SMILE & DRIVE. Svoje točke lahko donirajo večkrat, vedno vsaj 50 točk naenkrat.

»Hvala članom Kluba zvestobe OMV SMILE & DRIVE in OMV Slovenija, da podpirate humanitarni program Pomežik soncu® in soustvarjate dobro in veselo življenje za naše otroke ter mladostnike,« pravi Breda Krašna.

Na brezskrbne poletne počitnice polne otroškega rajanja sta OMV Slovenija in ZPMS s humanitarnim programom Pomežik soncu® v dosedanjih treh letih sodelovanja popeljala že več kot 15 avtobusov iskrenih otroških nasmehov. Verjamejo, da bodo tudi v letošnjem letu marsikateremu otroku omogočili, da vsaj za trenutek pozabi na vse skrbi in si ustvari nove lepe spomine.

Darujmo točke in širimo otroški nasmeh! Tukaj: DOBRODELNA AKCIJA 

Nevladne organizacije, strokovnjaki – psihologi, učitelji, strokovni delavci v šolah, ravnatelji, svetovalni delavci, pedagogi, vzgojitelji v dijaških domovih, zdravniki, pedopsihiatri in ostali –  z veliko zaskrbljenostjo spremljamo razmere, v katerih zaradi omejitvenih ukrepov živijo otroci.

Zavedamo se, da se je Slovenija znašla v težkem položaju zaradi bolezni covid-19. Že četrti mesec poteka šolanje na daljavo, ki pa je postalo pravilo in ne izjema. Za mnoge se pravzaprav šolanje na daljavo, na primer za večino študentov, vleče že kar od spomladanskega prvega vala.

Obiskovanje šole je za otroke in njihov razvoj ključnega pomena. Dlje kot so šole zaprte, večje bodo izgube na področju znanja in več bo daljnoročnih posledic.

Šolanje na daljavo povzroča razslojenost, izoliranost in revščino, ki jo v tem času doživljajo najranljivejši –  otroci, mladostniki, mladi ljudje, ki si šele utirajo pot v odraslost. Da veliko pomanjkanje socialnih stikov močno vpliva na socializacijo, povzroča osamljenost in druge psihične težave, opozarja statistika TOM telefon®, ki deluje pri ZPMS, prav tako na to opozarjajo strokovnjaki.

Pojavlja se več nasilja v družini, več depresivnosti, več samopoškodovanja in žal tudi več samomorilnosti. Skrbijo nas nenadomestljive posledice izgube socialnih veščin, ki jih bo, opozarjajo strokovnjaki, težko ali nemogoče nadomestiti.

Nadaljuje se tudi zaskrbljenost staršev, ki niso vešči usmerjanja in poučevanja svojih otrok. Negativni vplivi zaprtja izobraževalnih ustanov se pri otrocih kažejo tudi v težavah zaradi izpada običajnih zdravstvenih storitev, v nezadostnem ali neprimernem prehranjevanju, ki vodi v debelost ali motnje hranjenja, povečujejo se tveganja za zlorabe in naraščajočega nasilja.

Znanstvene študije, o katerih poroča UNICEF, kažejo, da je šola ob upoštevanju varnostnih protokolov pravzaprav varnejše okolje od zunanjega okolja, kjer ni tovrstnih protokolov ali nadzora.

Vlado RS, pristojno ministrstvo in vse ostale odločevalce ponovno pozivamo, naj bo odprtje vrtcev, osnovnih in srednjih šol, fakultet in drugih izobraževalnih ustanov prednostno pri rahljanju ukrepov za zajezitev covida-19!

Slovenija mora spoštovati 56.člen Ustave RS, ki govori, da morajo biti otroci deležni posebne skrbi. Prav tako moramo spoštovati Konvencijo o otrokovih pravicah. Svetovna zdravstvena organizacija je pozvala države, naj bodo šole zadnje, kar se zapira zaradi covida-19 in prvo, kar se odpira po rahljanju ukrepov. K prednostni skrbi za otroke pozivajo tudi druge mednarodne organizacije.

Veseli bomo rahljanja ukrepov, odprtja storitev, tudi trgovin, a prepričani smo, da mora biti na prvem mestu skrb za dobrobit otrok.

Darja Groznik
predsednica ZPMS

Dr. Albert Mrgole
Predsednik nacionalne mreže TOM telefon®

Vlasta Nussdorfer
Predsednica nacionalnega odbora za otrokove pravice

Sopodpisniki:

Milan Jakopovič, Dobrodelno društvo Petka za nasmeh
Jožef Školč – ZOTKS, glavni tajnik
Dr. Matjaž Homšak, dr. med., Predsednik združenja za pediatrijo pri SZD
Dr. Danijela Makovec Radovan, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, predsednica
Matjaž Medvešek, direktor Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije)
Tomaž Flajs, psihoterapevt
Anka Patru, univ. dipl. psih., strokovna vodja Centra Ahil
Mag. prava Maja Sebalj, specializant ja gestalt psihoterapije
Dr. Romana Kress, univ.dipl.psih., psihoterapevtka in supervizorka.
Neža Novak, bodoča terapevtka
Nika Okorn, univ.dipl.soc.del.
Metka Furlani, univ. dipl. soc, psihodinamska psihoterapevtka
Andrejka Kozlevčar, psihoterapevtka
Zlatko Vršič, prof. def. MVO in domske pedagogike
Nina Baša, specializant sistemske psihoterapije
Aleksandra Pušnik, Zavod priložnost
Barbra Krnc, psihoterapevtka
Matej Slavec – Center skupaj, terapevt stažist mag. zakonskih in družinskih študij, spec. zakonske in družinske terapije
Saša Ribič Guglielmino, univ. dipl. pedagoginja, sistemska psihoterapevtka
Tina Malenšek Kojić
Neva Kralj, spec. pomoči z umetnostjo, RPGT (plesno-gibalna terapevtka, registrirana pri Združenju plesno-gibalnih terapevtov Slovenije)
Danica Jazbinšek, upokoj. prof.
Morena Medoš, dipl. socialna delavka
doc. dr. Anja Štrukelj Kozina, Vodja študijskih programov psihoterapije, psihoterapevtka in supervizorka
Staša Kušar, spec. klin. psih. se pridružujem pobudi za odprtje šol in vrtcev
Damjan Ganc – Družinski inštitut Zaupanje, direktor
Gregor Starc, Vodja SLOfit, Fakulteta za šport
Žanet Mithans, terapevtka sistemske družinske psihoterapije, članica Društva za sistemsko psihoterapijo in SKZP

Evropska mreža za boj proti revščini, katere članica je tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, že ves čas epidemije opozarja na zaostrovanje življenjskih razmer socialno najšibkejših v času epidemije in izrednih ukrepov.

Že oktobra smo v okviru Poročila o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji v letu 2020 opozorili na poglabljanje stisk najšibkejših. S tem pozivom pa opozarjamo na stiske družin in otrok ter na vlado in ministrstva naslavljamo predloge za lajšanje teh stisk. Želimo si aktivno prispevati k oblikovanju politik, ki bi najšibkejšim pomagale k dostojnejšemu preživljanju epidemije in bi ustavile drastično slabšanje razmer za njihovo življenje.

Izobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov premagovanja večgeneracijske revščine, zato smo organizacije, ki se ukvarjamo z dobrobitjo otrok in družin, mnenja, da bi morali ministrstvo in šole vložiti dodatne napore v zagotavljanje dostopa do znanja za tiste otroke in mladostnike, ki imajo znane prepreke, kot je revščina, primanjkljaji v znanju, izpostavljenost nasilju idr.

 Ob neposrednih stikih z družinami in otroki nevladne organizacije opozarjamo, da:

• otroci iz socialno najbolj ogroženih družin še vedno nimajo zagotovljenih tehničnih zahtev za sodelovanje pri pouku – računalnikov in tehnične opreme ter povezave do interneta,
• mnogi otroci z učnimi težavami pogosto težje dostopajo do učne pomoči in težje sledijo zahtevam učnega načrta,
• mnogi otroci iz socialno šibkejših družin zaradi domačih razmer ne morejo sodelovati pri pouku, saj si s sorojenci delijo opremo, ki ne zadostuje za vse njihove potrebe,
• mnogi otroci iz socialno šibkejših družin zaradi domačih razmer ne morejo sodelovati pri pouku, ker ne razumejo jezika ali jim starši ne morejo nuditi pomoči pri razumevanju snovi, otroci pa so prikrajšani za t.i. jezikovno kopel slovenščine in nazadujejo pri učenju jezika,
• so otroci, ki živijo v težjih razmerah, žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja,
• so otroci, v še posebej veliki meri deklice, priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, in zaradi epidemije potisnjeni v še hujše razmere ter še težje pridejo do pomoči,
• so otroci iz socialno šibkih družin izpostavljeni pomanjkanju hrane ali bivanju v nedostojnih razmerah in je zaradi tega še dodatno ogrožen njihov fizični in mentalni razvoj, otroci so izpostavljeni nezdravemu načinu življenja, saj se manj gibajo in se več zadržujejo v istem (tudi nezdravem) prostoru, več sedijo in imajo manj kakovostno in raznovrstno prehrano,
• otroci postajajo čustveno otopeli in se vedno bolj premikajo v digitalni svet, ki jim ne daje pravih vzorov za odraščanje – njihovo duševno zdravje se poslabšuje, več je mladostniškega rezanja, odtujenosti, osamljenosti, odvisnosti od računalnika, telefona, igranja iger, odvisnosti od socialnih omrežij ipd.,
• otroci, še posebej deklice, prevzemajo gospodinjska opravila in skrbniške vloge v družinah, ki so prezahtevne za njihove sposobnosti in jih ropajo otroštva,
• so otroci prikrajšani za socializacijo in stike z vrstniki, ki pomembno vplivajo na čustven razvoj,
• imajo dijaki, ki zaradi epidemije niso imeli možnosti opravljanja praktičnega dela pouka, zmanjšano možnost za dostop do trga dela in s tem okrnjeno možnost preživetja,
• se z revščino soočajo družine, ki so pred epidemijo zmogle same poskrbeti za svoje preživetje,
• se družine v stiski soočajo še z dolgotrajnim čakanjem na urejanje pravic iz naslova javnih sredstev ter prejmejo bistveno premajhen obseg pomoči s strani države, da bi družine, ki se na novo soočajo z revščino, težave rešile učinkovito,
• družine nerazumljivo dolgo čakajo na dovoljenja za začasno prebivanje in druge dokumente,
• se družine zaradi poslabšanja finančnega stanja soočajo z izvršbami, rubeži, deložacijami, nerazumno visokimi stroški moratorijev na kredite ter nenazadnje izklopi vode, elektrike in drugih javnih storitev, ki so prav v času epidemije še posebej nujne (elektrika, voda, ogrevanje)
• v mnogih ranljivih družinah starši zaradi različnih dejavnikov (nepismenosti, prekarnih služb, zdravstvenih težav, stisk, v katerih so se znašli, in drugih objektivnih okoliščin) ne morejo nuditi zadostne podpore otrokom pri učenju na daljavo, zaradi česar poslušajo očitke ali celo grožnje s prijavo na Centre za socialno delo s strani učiteljev ali šol.

Nevladne organizacije pozivamo vlado za takojšnjo vzpostavitev zakonodajnih podlag, ki bodo omogočale:

• Čim prejšnje odprtje šol, dijaških domov in drugih dejavnosti, ki otrokom omogočajo psihični in fizični razvoj. Ob vrnitvi v šole naj bo poudarek predvsem na lajšanju stisk otrok in mladostnikov ter socializacija. V ta proces se naj vključijo tudi psihologi in psihiatri ter pomagajo učiteljem pristopati do ranjenih otrok in mladostnikov.
• Takojšnjo vzpostavitev načel sorazmernosti, ki bodo pri ocenjevanju upoštevale primanjkljaje, in takojšnjo vzpostavitev dodatnih učnih pomoči ter prilagoditev kriterijev ocenjevanja in napredovanja glede na zmožnosti najšibkejših, ki so vključeni v učni proces.
• Zagotavljanje varnosti otrok preko vstopanja v družine in detektiranja nasilja v družinah s strani centrov za socialno delo. Deklice so po izkušnjah nevladnih organizacij, ki delujejo n terenu, veliko pogosteje žrtve nasilja kot dečki, zato bi bilo vredno posvetiti dodatno pozornost varnosti in zaščiti deklic.
• Omogočanje seznanitev izobraževalnih ustanov s ključnimi podatki o socialni ogroženosti posameznih otrok, s čimer bi se lahko bolje in hitreje odzivale na potrebe najranljivejših otrok. Posredovanje tovrstnih podatkov naj izvajajo centri za socialno delo.
• Vzpostavitev poroštvenega sklada države, namenjenega ureditvi moratorijev na plačila najemnin, kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter stroškov vode, elektrike in ogrevanja. Moratorij bi moral biti zagotovljen v prehodnem obdobju socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini ali drugega izrednega dogodka. S tem ukrepom bi družinam omogočili, da v določenem obdobju poskusijo rešiti nastali položaj brez strahu pred izgubo bivališča. Porok za obveznosti, ki v tem času nastanejo in jih ob neuspeli rešitvi situacije družina ne more povrniti, bi bila država preko poroštvenega sklada. Trajanje moratorija se naj omeji na največ 3 leta in naj bo povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve. Družini oziroma posamezniku se v obdobju moratorija pomaga s pripravo finančnega sanacijskega načrta za trenutno krizno obdobje ter za obdobje po kriznem obdobju. Tako se opolnomoči posameznika oziroma družino in omogoča njihovo aktivno legitimacijo.

 Nevladne organizacije pa opozarjamo tudi na nujno pripravo ukrepov, ki bodo pomagale družinam stisko premostiti tudi po zaključku epidemije.

Organizacije, ki se pridružujejo pobudi:
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana
Zveza društev upokojencev Slovenije
Zavod TRI
Društvo Kralji ulice
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje združenje za izobraževanje in družbeno vključenost
Društvo  informacijski center Legebitra
Zavod TransAkcija
Forum za enakopraven razvoj
Mirovni inštitut
Društvo ŠKUC
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Glosa – sindikat kulture in narave Slovenije
OPRO – zavod za aplikativne študije

Naslovna fotografija: Pexel

Z nedavno spremembo zakonodaje lahko sedaj vsak davčni zavezanec nameni kar 1 % od dohodnine za delovanje nevladnih organizacij.

Odstop dohodnine je za vas popolnoma brezplačen, saj bi sicer država sredstva vrnila nazaj v proračun.

To storite tako, da natisnete obrazec, ga prepognite, zalepite in oddate v poštni nabiralnik. Poštnina je že plačana. 

Zbrane obrazce bomo posredovali pristojnim davčnim uradom, kjer bodo poskrbeli, da prejmemo sredstva skladno z vašimi zahtevami. Če še niste namenili svojega deleža dohodnine, vas prosimo, da obrazec izpolnite in nam ga pošljete do sredine maja 2021. Če ste to že storili in ste nam že namenili % dohodnine, vam ni potrebno ponovno izpolnjevati obrazca.

Odstop dohodnine lahko oddate tudi prek portala e-Davki.

Za leto 2020 bodo davčni uradi upoštevali zahteve za namenitev dohodnine, ki jih bodo prejeli najkasneje do 31. maja 2021.

V naše programe in projekte je vsako leto vključenih več kot 70.000 otrok in več kot 360 šol, kar je več kot dve tretjini vseh slovenskih osnovnih šol.

V letu 2019 ste davčni zavezanci za izvajanje programov Zveze prijateljev mladine Slovenije namenili 89.930,47 evrov. Vsa sredstva, ki smo jih prejeli iz naslova donacij dohodnine, smo namenili za izvajanje dobrodelnih in izobraževalnih programov za izboljšanje kakovosti življenja otrok in mladostnikov.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je organizacija, ki že več kot 67 let igra ključno vlogo pri oblikovanju družbe, v kateri imajo otroci in mladostniki svoj glas, svoje pravice, in spodbudno okolje za razvoj. Vsakodnevno iščemo odgovore na aktualna družbena vprašanja in soustvarjamo življenja otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Tako smo v letu 2020 razdelili 40970 šolskih potrebščin v programu Polna šolska torba, 8670 družin je bilo vključeno v socialno humanitarne programe, 7039  otrok je bilo na poletnih in zimskih počitnicah, 12584 otrok je sodelovalo v natečaju Evropa v šoli in imeli 19380 kontaktov na TOM telefon.