Z majem začenjamo projekt “Uresničevanje pravice otrok do participacije: Naše mnenje šteje!“, s katerim smo bili uspešni na lanskem razpisu Erasmus+ Mladi v akciji (projekti dialoga z mladimi).
Projekt bo mladim omogočil aktivno udeležbo pri nastajanju Bele knjige ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije; podali bodo svoja mnenja ter skupaj oblikovali končne predloge, ki jih bodo na zaključni razpravi predstavili oblikovalcem politik. S tem bomo mlade opolnomočili z znanji za aktivno participacijo. Vsi dogodki bodo potekali v drugi polovici leta 2021, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, kar bo med drugim tudi priložnost za resnejši napredek k pripravi nacionalnega dokumenta.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je danes podala pobudo Vladi Republike Slovenije, da poviša starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta, pri čemer se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri je “otrok vsaka oseba, mlajša od 18 let”.
V Sloveniji se ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 sproščajo. Veseli nas, da se odpirajo vrata vseh izobraževalnih ustanov, kar bo v življenje mladih prineslo veliko olajšanja.
Ker so pred nami prvomajske počitnice, pa želimo opozoriti na nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih.
Nedoslednost oziroma neenakopraven položaj mladih
Marsikatera družina bo počitnice izkoristila za še kako potrebno sprostitev na morju izven meja Slovenije. Še posebej pogosto je v tem času počitnikovanje na Hrvaškem. Mejo s Hrvaško lahko brez negativnega testa ali ustreznega potrdila prestopijo le otroci, ki še niso stari sedem let. Vsi drugi potrebujejo hitri ali PCR test oziroma potrdilo, da so preboleli korono. Za vrnitev v Slovenijo pa ne zadošča hitri test, ampak je potreben precej dražji PCR test. Izjema so otroci, ki še niso stari 15 let.
Sklicujemo se na Konvencijo o otrokovih pravicah
Pozivamo pristojne, da povišajo starost za prehod meje brez dokazil o cepljenju, prebolelosti ali testiranju do 18. leta. Pri tem se sklicujemo na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki za definiranje “otrok” določa starost 18 let.
Med otroki je malo okuženih in obolelih. Prav tako ni jasno, kako bo urejeno cepljenje otrok in mladostnikov, če sploh. Pozivamo Vlado RS in pristojna ministrstva, ki odločajo o izjemah, da to upoštevajo in med izjeme uvrstijo otroke do 18. leta.
Darja Groznik, predsednica ZPMS
Vlasta Nussdorfer, predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS
Lars Podkrajšek, v. d. predsednika Nacionalnega odbora mladih (NOM) pri ZPMS
Dobrodelna dražba je na Siol.net potekala od 6. aprila do 19. aprila 2021. Dražili smo podpisano kolesarsko majico Primoža Rogliča, majico Jumbo-Visme, s katero je naš kolesarski as kolesaril na lanski Dirki po Španiji. Majico je predsednici ZPMS Darji Groznik v decembrski oddaji Vikend paket podarila Rogličeva partnerica Lora Klinc.
Izkupiček dražbe je namenjen programu POMEŽIK SONCU®, s katerim želimo čim večjemu številu otrok zagotoviti brezplačne počitnice.
“S pomočjo dražbe smo zbrali kar 4.500 evrov, kar zadostuje, da odpeljemo 14 otrok za 10 dni na brezplačno letovanje”, se je razveselila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ob tem se je ponovno se zahvalila Siol.net za odstop medijskega prostora, kot tudi Vikend paketu. Še posebej pa se zahvalila direktorici podjetja List, d.o.o., Računalniški inženirnig, Mirjam Kerpan-Izak za zadnjo, zmagovalno ponudbo na dražbi.
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, predaja majico Mirjam Kerpan-Izak, direktorici podjetja LIST, d.o.o., Računalniški inženiring
Danes smo predali majico kolesarskega šampiona Primoža Rogliča
Na dražbi se je za majico potegovalo več dražiteljev, med katerimi je bila najuspešnejša dražiteljica, ki je ponudila kar 4.500 evrov, direktorica podjetja List, d.o.o., Računalniški inžiniring, Mirjam Kerpan-Izak.
Mirjam Kerpan-Izak, direktorica podjetja LIST d.o.o., Računalniški inženiring
“Za dražbo podpisane majice Primoža Rogliča smo se odločili, ker menimo, da je treba dati priložnost tudi vsem tistim, ki v življenju niso rojeni pod srečno zvezdo. Primož Roglič, kot osebnost in športnik, pooseblja vrednote, ki jih zagovarjam tudi jaz osebno ter jih skušam prenašati na svoje sodelavce in udejanjati v podjetju. Vztrajnost, odgovornost za opravljeno delo, nenehno prizadevanje za napredek, poudarjanje pomena ekipnega dela in pogled naprej so njegove izjemne vrline, ki bi jih vsi morali posnemati. Ta dražba je zame pomenila, da lahko pomagamo otrokom, hkrati pa z majico, ki bo krasila naše poslovne prostore, sami sebe vedno znova opominjamo, kako biti velik človek,” je dejala.
Razpravo med delegati 31. nacionalnega Otroškega parlamenta je potekala v 10 digitalnih sobah. Povzetek je pripravila osnovnošolska novinarka.
“Šola nas vzgaja in daje priložnosti, za vse ki so želeli dati od sebe vse najboljše…kako se odzivaš na te preizkušnje, pomagaš sočloveku, ali si pripravljen biti solidaren ali sebičen (spoznavaš sebe in sočloveka).Na poklicni poti sledi srcu in potrebam na trgu-najbolj je pomembno, da se lotiš tistih stvari, ki te veselijo-takrat težke stvari postanejo lahke. Vedi, da do znanja ne vodi kraljevska pot, potreben je pogum, vztrajnost in to se v življenju obrestuje.
Soba št. 1, 2- Moj poklic
V tej sobah so se pogovarjali kdo te podpira, usmerja, ti pomaga na poti do izbire poklica, kaj so tvoje dobre veščine, ki jih sam ne opaziš ampak jih opazijo drugi. Izbran poklic te more veseliti, pomembna pa je tudi podpora družine… volja pa je najmočnejši faktor na poti do uspeha. V prihodnosti bo večja želja po digitalnih poklicih (tisti, ki se opravljajo na daljavo). Ugotovili so, da je šola ustanova, ki nam da samo vzgojna izobrazba, ne pa kompetenc, ki jih potrebujemo za življenje (prakse).
Prej bi se bilo potrebno začeti pogovarjat o poklicih. Okolica ima velik vpliv na človeka (npr. če se ne bos učil, boš končal kot smetar-zaničevanje poklicev). Glavni faktor izbire poklica je plača. Če imaš voljo lahko dosežeš to kaj si želiš, potrebujemo pa tudi strast. Potrebovali bi več prakse (dejansko nam prikažejo kaj določen poklic dela).
Soba št. 3, 4- Skrbi, pričakovanja, znanja in veščine
Npr. pri športni, likovna in glasba so predmeti talenta, ki ga imaš… ne bi smeli ocenjevati končnega izdelka ampak trud, ki ga učenec vloži. Verjeti moramo v sebe (imeti samopodobo) in biti hvaležni staršem npr. za finančno podporo. Otroci potrebujemo predvsem podporo staršev, svobodo pri izbiri poklica. Se pa tudi strinjamo, da bi potrebovali več informacij o poklicih.
Covid nas je prikrajšal za neformalno izobrazbo (komunikacije, odreagiranje). Uvedba kariernega svetovanja (obšolske dejavnosti in sami predmeti… predmeti bi se predstavili skozi snov). Razdelitev v skupini glede na zmožnost. Nepravičnost pri omejitvi vpisov (poudarek na ocenah, ki so za tisto srednjo šolo pomembni).
Soba št. 5, 6- Poklici sedanjosti in prihodnosti
Verjamejo, da bodo v prihodnosti človeka nadomestili roboti… npr. Kirurg… pride do zapletov med operacijo… človek odreagira, robot pa reši kot je sprogramiran, torej je človek v življenjski nevarnosti. Poklici izumirajo (poštar-zamenjali ga bodo droni). Pomembno je medpoklicno povezovanje. Jeziki postajajo vedno bolj pomembni. Spreminja se delovno okolje. Vedno bolj pa se razvija zeleno gospodarstvo zaradi ozaveščenosti o ekologiji.
Ohranjanje humanističnih oz. družboslovnih poklicev. Roboti pa so tudi velik finančni zalogaj. Vedno bodo nastajali novi poklici. Pomembni bodo psihologi, saj opažamo, da je vedno več ljudi v stiski.
Manjše šole, razlike med slovenskimi šolami bi se morale zmanjšat, mešana druženja in poslušanje mladih bi lahko prišlo do sprememb… poudarek na samostojnosti, osnovni šoli nas preveč razvajajo potem pa v srednji doživimo šok… slovenski sistem nam samo preda znanje, ne nauči pa nas življenjskih izzivov in skrbi…V tujini so poklici bolj cenjeni.
Od 7. do 9. razreda se v roku treh let v času pubertete človek spremeni… torej je ta odločitev, ko smo stari 15 let pretežka. Otroci ne vemo dovolj o lastni politiki.
Soba št. 9, 10- Vpliv covid-19 na izbiro poklica
Izpostavili so, da bodo generacije 2005, 2006 in 2007 in mlajše najbolj prizadete…primanjkuje jim stika in občutka kako je resnično življenje. Seveda pa je to vse odvisno od posameznika, koliko se trudi. V primeru, da se ponovi karantena, bi učence, ki imajo učne probleme bilo potrebno pustiti v šoli. Lahko smo hvaležni, da se ta kriza ni zgodila 10 let nazaj, saj tehnologija še takrat ni bila na tako visokem nivoju kot danes. Na informativne dneve so lahko prišli tudi nižji razredi, saj so bili preko spleta. Tehnologija je v času korone se še bolj razvila, zaradi potrebe saj se je vse preneslo na internet. Vavčerji- s tem podpiramo gospodarstvo lastne države. Veliko vprašanje pa je: ali bo moj poklic, ki ga bom opravljal v prihodnosti prevzela tehnologija? Ko smo šli na šolo na daljavo vlada ni razmišljala o tem, da nimamo vsi istega omrežja oz. možnosti povezav in nimamo vse tehnologije. Dobra stran pa je, da smo se vsi naučili malo bolj uporabljat tehnologijo.
Največja skrb, ki jo imamo, ko se odločamo za srednje šole je, da bomo izbrali napačno…ampak napačne izbire ni. Glavna naloga šole je, da nauči učence spoznavati svoje lastne talente in samozavest, da izrazimo svoje lastne mnenje.”
Veronika Viher, Osnovna šola ORMOŽ
Besedilo je pripravila osnovnošolska novinarka, za kar smo zelo hvaležni, ker je z drugačnimi ušesi slišala, kot slišimo odrasli.
»Odločitev za poklic, ki ga boš opravljal kasneje v življenju, ni lahka«.
Danes, 21. aprila, med 9. in 13. uro smo skupaj z mladimi parlamentarci izvedli 31. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, ki smo ga uspešno preselili na splet.
Prvič v 31-ih letih programa Otroški parlamenti se nismo mogli srečati vsi skupaj v živo v Veliki dvorani Državnega zbora RS, ampak le virtualno preko zaslonov. Delovno predsedstvo Otroškega parlamenta v sestavi predsednik Jure Šimonka, član Primož Oberč ter članica Vida Volk je zasedanje vodilo iz velike dvorane v pritličju Tomšičeve 5 (stavba Državnega zbora RS). Na dogodku je sodelovalo 115 mladih delegatov, 20 učencev- novinarjev, skupaj z mentorji in drugimi gosti pa je 31. nacionalnega Otroškega parlamenta udeležilo preko 200 udeležencev.
Mladi parlamentarci na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu. Foto: Matija Sušnik
Uvodoma so mlade pozdravili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
Predsednik republike Borut Pahor
Predsednik republike že tradicionalno sodeluje na otroškem parlamentu in z mladimi razpravlja o aktualnih temah, ki so pomembne za njihovo prihodnost. V nagovoru se je zahvalil Zvezi prijateljev mladine Slovenije za izredno skrb, ki jo posvečajo pripravam in vodenju tega in tudi drugih projektov, ki mladim omogočajo, da zrastejo v svobodne in ustvarjalne ljudi. Mladim pa se je zahvalil za odgovorno obnašanje v času zdravstvene krize, za solidarnost in za njihovo odraslost ter zrelo razumevanje nove situacije. »Čas zdravstvene krize je priložnost za vse, ki so želeli od sebe dati najboljše,« je dejal predsednik republike in mlade pozval, naj pri odločitvah, kaj bodo v življenju počeli, sledijo svojemu srcu. »Vsak med nami prej kot slej ugotovi, kaj ga vesli, kaj ga mika. Svetujem vam, kar vedno rečem, poskušajte slediti svojemu srcu, intuiciji, slutnji. Seveda se boste ozirali tudi na potrebe na trgu, tudi to je legitimno, vendar iz svojih izkušenj povem, da je najbolj pomembno, da se človek loti tistih stvari, ki ga zares veselijo, da se jim posveti, da jih skuša čimbolj razumeti, da ga potegnejo. Potem tudi najbolj težke stvari postanejo lahke. Če se odločimo za stvari, ki nas ne veselijo, so tudi lahke stvari težke,« je poudaril predsednik Pahor in še dodal: »Do znanja in do velikih uspehov ne vodi nobena kraljevska pot. Poleg znanja in talenta, tega ima veliko ljudi, je potreben tudi pogum, vztrajnost, to se na koncu obrestuje.«
Borut Pahor, predsednik RS nagovori mlade parlamentarce 31. nacionalnega Otroškega parlamenta. Foto: Matjaž Klemenc, Urad predsednika RS
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič
Predsednik DZ RS Igor Zorčič je uvodoma izpostavil, da je že 31. izvedba nacionalnega otroškega parlamenta dokaz, da se mladi zelo dobro zavedajo družbene realnosti, v kateri živijo, ter nadaljeval: »Po drugi strani – še posebej v luči negotovih razmer v obdobju epidemije – so, povsem upravičeno, zaskrbljeni za svojo prihodnost, na katero pa – tako nas vsako leto znova, a zaman, opozarjajo tudi tu, v Državnem zboru, – nimajo nikakršnega vpliva. Kritika, ki so jo že v preteklosti izrekli mlade parlamentarke in parlamentarci, in sicer, da odrasli, politiki pri svojih političnih odločitvah, v resnici ne poslušamo in ne upoštevamo interesov in želja otrok, da je glas otrok zgolj nekakšen “klic vpijočega v puščavi”, in nenazadnje tudi očitek, da vsakoletni otroški parlament nima realnih rezultatov onkraj všečkanih novičk na socialnih omrežjih, me je izzvala, da sem v Državnem zboru spodbudil izvajanje dveh projektov, ki sta namenjena prav šolarjem, in sicer “Aktivno državljanstvo” in “Šolska ura s predsednikom parlamenta”. Z njima želimo šolajočo mladino vključiti v proces demokratičnega odločanja. Zato mi dovolite, da ob tej priložnosti povabim osnovnošolce in srednješolce, da mi posredujejo svoja vprašanja, pobude, želje, pričakovanja, seveda tudi kritike. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bodo vaše pobude tudi zares “slišane in upoštevane”.«
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič s sodelujočimi na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu. Foto: Matija Sušnik
Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik
»Odločitev o poklicu, ki ga boste opravljali kasneje v življenju, ni lahka. V današnjem negotovem času še toliko bolj. Negotovem zaradi epidemioloških razmer in posledic, ki jih prinaša Covid-19, « je v nagovoru poudarila Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, in še dodala: »Vendar kljub temu: Poslušajte nasvete vaših starše, nasvete v šoli, o tem se pogovarjajte med samo, razmišljajte. Najbolj pomembno pri tem pa je, da je odločitev za poklic vaša lastna odločitev. Zaupajte sebi, svojemu znanju, bodite pripravljeni pridobivati nova znanja in veščine. V okviru sprejetega Programa za otroke pričakujemo, da bo država končno omogočila polno izvajanje programov, kjer se otrokom in mladim omogoča pravica do participacije. To je pravica, ki jo imate, dragi mladi poslanke in poslanci. Pravica povedati svoje mnenje o tistem, kar vas zadeva. Ob tem vam ZPMS stoji ob strani.«
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, Foto: arhiv ZPMS
Zasedanju so se pridružili tudi predstavniki Varuha človekovih pravic, Ministrstva za delo, dom družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavoda RS za šolstvo, Zavoda RS za zaposlovanje, Kariernega centra, Centra za poklicno izobraževanje, Mladinske mreže za karierni razvoj Kroj ter nekateri poslanke in poslanci.
Moja poklicna prihodnost in podteme
Temo Moja poklicna prihodnost (kot tudi podteme) smo nadaljevali iz prejšnjega šolskega leta. Med podteme: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; smo kot odziv na trenutno stanje v družbi v tem šolskem letu dodali še podtemo Vpliv Covid-19 na izbiro poklica.
Na dogodku je sodelovalo 115 mladih delegatov, 20 učencev- novinarjev, skupaj z mentorji in drugimi gosti pa je 31. nacionalnega Otroškega parlamenta udeležilo preko 200 udeležencev.
Mladi parlamentarci so se o izzivih izbire poklica že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na današnjem zasedanju zastopali interese vrstnikov. Podali so resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge:
V osnovnih šolah bi potrebovali več prakse in informacij o različnih poklicih.
Smiselno bi bilo povezovanje učnih predmetov in predstavitev poklicev.
Ker med šolami obstajajo velike razlike glede ocen, predlagamo ponovno uveljavitev sprejemnih izpitov.
Nekatere poklice bodo nadomestili roboti, nekaterih poklicev ne bo več.
Poklici, kjer je potreben človeški stik, bodo vedno potrebni in jih tehnika ne bo mogla nikoli nadomestiti. Novi poklici v prihodnosti bodo zahtevali nova znanja, veščine ter večopravilnost. Tudi medpoklicno povezovanje.
Do poklica vodi nešteto poti, kot so delovne navade, želje, šola, osebne vrednote, trg zaposlitve, tudi sreča. Potrebno se je naučiti delovanja v različnih skupnostih in okoliščinah. Verjeti moramo vase, graditi samopodobo in se znati samoodločati. Potrebujemo podporo staršev in svobodno izbiro poklica.
Digitalni svet ima tudi prednosti, več ljudi je imelo možnost ogleda informativnih dnevov.
Ne smemo pozabiti na ravnovesje med digitalnim in realnim življenjem.
Znanje tujih jezikov nam omogoča zaposlovanje v tujini. Vendar pa izražamo tudi željo ostati v Sloveniji, kjer poznaš jezik, imaš družino in je varna država. Več financiranja bi bilo treba nameniti razvijanju slovenskega zaposlitvenega trga.
Mladi so izpostavili poziv vladi, da ob epidemiloloških valih ne ustavljajo celotne ekonomije, še posebej pa ne šol.
Mladi so izpostavili, da Slovenija potrebuje Ministra za srečo.
Vsa mnenja bomo zapisali v poročilo o 31. Otroškem parlamentu, ki bo objavljeno na naši spletni strani. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim ter mentorjem in regijskim koordinatorjem za motivacijo in spodbudo učencem.
S temo Moja poklicna prihodnost bomo nadaljevali tudi v šolskem letu 2021/2022. Upamo, da se naslednje leto zopet snidemo v živo v Veliki dvorani Državnega zbora RS.
Na ulicah slovenskih mest so danes zaživeli Tam Tam plakati z ilustracijami petih zmagovalnih zgodb literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. V natečaju je sodelovalo več kot 200 družin, plakati pa napovedujejo prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga bomo na pobudo Lidla Slovenije in programa Ekošola obeležili 24. aprila.
Pobudnika projekta si želita, da bi dan tudi uradno postal del slovenskega koledarja, ki bi ga obeležili vsako leto.
Pobudi so smo se pridružili tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, poleg Ekologov brez meja ter Tam Tam.
Lidl Slovenija in program Ekošola že vrsto let v okviru projekta Hrana ni za tjavendan opozarjata na problematiko zavržene hrane, obeležitev prvega Slovenskega dne brez zavržene hrane pa je nov korak v prizadevanjih za boljši svet. »Temo zavržene hrane v Lidlu Slovenija naslavljamo celostno. Pri tem se lotevamo potencialnih zavržkov že na začetku – pri samem načrtovanju količin. Z optimiziranimi procesi naročanja in spremljanja blaga skrbimo, da je izdelkov, ki bi jim rok trajanja potekel na policah naših trgovin, čim manj. Iz 25 trgovin ob koncu delovnika doniramo različne prehranske izdelke humanitarnim organizacijam, ki poskrbijo, da izdelki še pred iztekom roka trajanja pridejo v prave roke. Tudi v prihodnje bomo še oblikovali procese in rešitve, ki bodo še dodatno pripomogli k manj zavržene hrane iz naših trgovin,« je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.
Plakat kot medij za prebujanje zavesti o problematiki zavržene hrane
Pobudnika projekta sta danes predstavila rezultate ene izmed številnih aktivnosti ob Slovenskega dne brez zavržene hrane. Na plakatnih mestih sta razkrila zmagovalce literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. Med več kot 200 prispelimi zapisi je komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev in partnerjev pobude, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije in podjetja TAM-TAM, izbrala pet najboljših zgodb. Te nosijo naslove Košček popečene slanine (Nika Kuzma), Izbirčne veveričke (Dana in Asja Perhoč), Kruhek Stanko (Maks Dobovšek, Katarina in Hana Trpčević), Tine in Pisanko (Patrik in Doroteja Anžlovar) in Na naši pici jemo, kar je ostalo (Rassel Šavron in Erika Rebula).
»Problematika zavržene hrane si vsekakor zasluži postati del vsakdanjih pogovorov, zato smo se z veseljem odzvali na Lidlovo pobudo. Mestni plakat kot medij, ki ga spremlja najširša javnost, nosi veliko odgovornost za sporočila, ki jih prenaša. In prav projekt Plaktivat je prevzel to družbeno-odgovorno vlogo plakatov. Ljudem sporoča, da nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Poziva nas, naj jo začnemo spreminjati tudi sami. Letos smo blagovno znamko Plaktivat, ki je znana predvsem po neprofitnih razpisanih natečajih na pereče teme, razširili. Podjetjem omogočamo, da lahko skozi znamko izpostavijo svojo družbeno-odgovorno noto. In to je eden prvih primerov, ki si ga bom zagotovo zapomnil, povezal je gospodarstvo in kulturo, v projekt pa je vključil tudi najmlajše, ki so še kako pomembni pri soustvarjanju boljšega okolja,« je dejal Tomaž Drozg, direktor podjetja TAM-TAM.
Zmagovalne zgodbe so objavljene na spletni strani www.danbrezzavrzenehrane, ilustracije pa so prispevali Nina Kovačič, Nea Likar, Jana Fak, David Krančan in Gregor Goršič.
Odštevamo do prvega Slovenskega dneva brez zavržene hrane
Prvi Slovenski dan brez zavržene hrane bomo obeležili v soboto, 24. aprila. Njegov namen je ljudi spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter jim predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto romajo v smeti. Lidl Slovenija, program Ekošola, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Ekologi brez meja bodo skozi zabavne aktivnosti, namenjene vsem generacijam, ozaveščali in izobraževali o tematiki. Sodelovale bodo tudi slovenske šole, ki so vključene v projekt Hrana ni za tjavendan.
Vrhunec aktivnosti bo v soboto, 24. aprila, ko bo na Facebook profilu Lidla Slovenije brez zavržene hrane kuhala vsa Slovenija. Svoje aktivnosti pa bomo pripravili tudi partnerji projekta.
Vabljeni k podpisu zaveze za zmanjšanje zavržene hrane
V okviru obeležitve Slovenskega dneva brez zavržene hrane organizatorji vabijo posameznike, družine, organizacije in podjetja, da se s podpisom zaveze na spletni strani www.danbrezzavrzenehrane.si pridružijo pobudi za odgovorno ravnanje in zmanjševanje količin zavržene hrane. »Verjamemo, da lahko z majhnimi dejanji dosežemo velike spremembe. Vsak posameznik lahko prispeva k boljšemu jutri, prvi korak pa je lahko pridružitev pobudi in aktivnostim ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Menimo, da si problematika zavržene hrane zasluži nacionalno pozornost, zato bomo nanjo opozorili tudi odločevalce in jih pozvali, da Slovenski dan brez zavržene hrane postane del slovenskega nacionalnega koledarja, ki ga obeležimo 24. aprila vsako leto,« je dodal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Dobra novica za vse sladkosnede! Se radi kdaj posladkate in bi se želeli naučiti priprave bolj zdravih sladic?
Pridružite se nam na spletni delavnici priprave polnovrednih sladic s Terezo Poljanič – lastnico uspešne blagovne zname Tereza’s Choice. Od septembra 2015 je na POP TV vodila tri sezone znane kuharske oddaje Zdravo, Tereza! ter izdala 3 istoimenske kuharske knjige. Več o Terezi: https://www.terezaschoice.com/.
Na kulinaričnem večeru se bomo naučili, da ne potrebujemo rafiniranega sladkorja, bele moke in smetane za ustvarjanje bogatih, sladkih in dekadentnih slaščic. Ko shrambo založimo z nekaj preprostimi sestavinami, priprava polnovrednih sladic ne more biti enostavnejša. Raziskali bomo različne tehnike za peko veganskih sladic in trike za preprosto in sproščeno ustvarjanje v kuhinji.
To seveda ne bo navadna spletna delavica.
Med pripravo odličnih sladic bomo s Terezo, ki jo vsi poznamo kot tisto kuharico, ki kuha zdravo in s širokim nasmeškom, poklepetali o zdravi prehrani, njenem bivanju na Novi Zelandiji, jogi, meditaciji in še več.
Dobrodelni prispevek za sodelovanje pri delavnici znaša 15 EUR.
Celoten izkupiček bomo namenili 8-letnemu slepovidnemu fantu, ki je od rojstva duševno in gibalno oviran ter obiskuje šolo s prilagojenim programom. Otroku 1x mesečno pripada terapija, ki znaša 30 EUR. Z vašo pomočjo upamo, da bomo družini pomagali pri kritju stroškov dodatnih ur terapij.
Kako se prijaviš?
Prijave na delavnico zbiramo do 20. aprila. Prijavite se lahko tukaj:https://forms.gle/BeL1rgXbB52QcKgp6
*ob prijavi ter plačanemu prispevku, prejmete seznam sestavin, ki jih potrebujete.
Zveza prijateljev mladine Slovenije skupaj s Siol.net organizira dobrodelno dražbo podpisane kolesarske majice Primoža Rogliča, majice Jumbo Visme, s katero je kolesaril na lanskoletni dirki po Španiji. Dražba bo potekala od 6. do 19. aprila 2021 do 12. ure. Izkupiček dražbe bo namenjen programu Pomežik soncu, v okviru katerega ZPMS peljemo otroke iz socialno šibkih družin na počitnice.
Z dražbo do brezplačnih počitnic za otroke
Vsako leto vsi že komaj čakamo počitnice, še najbolj otroci. Pomežik soncu je program, s katerim želimo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije čim večjemu številu otrok zagotoviti brezplačne počitnice. Želimo jim omogočiti teden brezskrbnosti, da razvijajo svoje talente in odkrivajo svoje potenciale.
Podpisana kolesarska majica Primoža Rogliča
Nekateri otroci tako prvič zaplavajo, drugi se prvič hladijo ob kepici sladoleda. Da bi zbrali čim več sredstev in tako peljali čim več otrok na morje, so pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije veseli, da lahko v ta namen izvedejo dražbo podpisane kolesarske majice Primoža Rogliča, majice Jumbo Visme, s katero je kolesaril na lanskoletni dirki po Španiji. Predsednici ZPMS Darji Groznik je v decembrski oddaji Vikend paket majico izročila takratna gostja Lora Klinc, Rogličeva partnerka.
V članku na Siolu najdete obrazec, preko katerega lahko oddate svojo ponudbo za podpisano majico kolesarskega asa Primoža Rogliča. Ponudba, ki jo boste oddali, mora biti od zadnje razglašene ponudbe, ki jo lahko najdete v tem članku, višja vsaj za 50 evrov.
Tukaj je obrazec za DRAŽBO in informacija, koliko je zadnji LICITIRANI znesek.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.OkPravna obvestila
