V sklopu projekta Naše mnenje šteje 2.0: Korak naprej za participacijo otrok, ki ga ZPMS izvaja s finančno podporo programa Erasmus+, je včeraj potekala zaključna razprava, na kateri so otroci in mladi svoja mnenja in predloge glede participacije otrok predstavili prisotnim odločevalcem in oblikovalcem politik.

V sklopu projekta so v jeseni 2025 potekala 4 regijska posvetovanja z otroki in mladimi (Ajdovščina, Slovenske Konjice, Škofja Loka in Novo mesto), na katerih so razpravljali o tem, kako bi po njihovem mnenju morala potekati participacija otrok in mladih v šoli, pri zdravniku, na področju zelenega prehoda ter na področju digitalnega okolja. Vsa mnenja smo zapisali ter iz njih izluščili bistvene poudarke, ki se neposredno nanašajo na izvajanje participacije otrok v praksi. Otroci so izpostavili:

  • imamo možnosti za sodelovanje, ni pa povratne informacije, kaj se zgodilo z našimi predlogi;
  • treba je ozaveščati odrasle o pomembnosti mnenja otrok;
  • naša mnenja so enakovredna;
  • naša mnenja so koristna, saj na svet gledamo drugače kot odrasli;
  • ne podcenjujte nas;
  • na zavijajte nas v vato;
  • vključujte nas, saj želimo pomagati.

Vse to pa je povezovala rdeča nit: spoštovanje.

Na današnji zaključni razpravi so se otroci in mladi z različnih koncev Slovenije najprej posvetili temam, ki smo jih oblikovali na podlagi njihovih predhodno podanih predlogov in mnenj. Svoja razmišljanja so predstavili zbranim odločevalcem, oblikovalcem politik in drugim zainteresiranim gostom. Razprava med mladimi in odločevalci/oblikovalci politik je odprla prostor za dialog o tem, kako se predloge otrok in mladih v praksi sliši, upošteva in uresničuje – ter kaj se mora spremeniti, da bo sodelovanje otrok pri odločanju sistemsko urejeno, varno, vključujoče in učinkovito.

Kar zadeva več možnosti za sodelovanje pri odločitvah in srečevanja z odločevalci za sporočanje mnenj mladi predlagajo ustanovitev posebne skupine za participacijo otrok, lahko samostojno ali v sklopu druge institucije, ki bi vodila vse te procese: mladi bi lahko oddajali mnenja/predloge/pobude, prav tako pa bi skupina za ministrstva lahko organizirala posvetovanja z mladimi. Želijo si več izobraževanj v osnovni in v srednji šoli o tem, kako biti aktiven državljan, da bi lahko kot polnoletni na volitvah že sprejeli premišljeno odločitev. Prav bi bilo, da bi politične stranke imele tudi predstavnike za mlade, ki bi v razpravah zastopali mnenja otrok.

Kar zadeva podporo odraslih pri oblikovanju/sporočanju lastnega mnenja, so mladi izpostavili, da že doma pogosto ne izrazijo svojega mnenja, saj se bojijo odziva oz. “pridige”. Podobno je tudi v šoli.  Odrasli izhajajo iz sebe, iz svojih izkušenj, ko so bili oni mladi, kar pa se težko primerja z biti mlad danes. Predlagajo, da bi se morali starši izobraževati o vzgoji otrok ves čas otrokovega odraščanja, ne le, ko so dojenčki. Na starše apelirajo: »Bodite prisotni, gradite odnos z nami, potrebujemo vašo pozornost!« V šoli pa bi bilo dobro razredne ure nameniti razmisleku o komunikaciji med učitelji in učenci, da s strani učiteljev ne bi bilo prehitrih reakcij, da ne bi vsakega mnenja učencev vzeli kot napad. Menijo tudi, da bi v šolah imeli več glasu, če bi bili ravnatelji/-ice mlajši. Zato predlagajo, da bi za kandidaturo za ravnatelje znižali kriterij let poučevanja oz. mentorstva.

Pri razmisleku o participaciji otrok in mladostnikov kot nacionalni vrednoti in vrednoti Evropske unije so mladi dejali: »Dokler bomo imeli izkušnje, da kljub izpostavljanju dejanskih težav, nas nihče ne posluša, bo pravo sodelovanje težko zaživelo.« Na lokalni ravni predlagajo, da bi občinske uprave imele predstavnika za mlade, ki bi se z njimi redno srečeval, slišal njihova mnenja/potrebe ter jih nadalje prenesel občinskemu svetu v obravnavo. Na spletnih strani občine bi pobuda mladih morala biti objavljena, prav tako tudi odgovor občine, kaj je s to pobudo naredila – jo bodisi uresničila bodisi podala pojasnilo, zakaj k uresničevanju ne bodo pristopili.

Mladi so razpravljali tudi o pripravi digitalne platforme za participacijo otrok. Platforma bi bila zasnovana kot prostor, kjer mladi najdejo angažirane novice, izobraževalne vsebine na temo aktivnega državljanstva, pogovor s strokovnjakom na določeno temo, ter – ključno – lahko podajo svoje mnenje pristojnim odločevalcem, ki bi jim preko te platforme nato podali tudi odgovor. Čeprav se anonimnost ne favorizira, pa bi mladim to močno olajšalo vključevanje. Prav tako bi lahko npr. določeno ministrstvo, ko bi potrebovalo mnenje otrok, preko te platforme objavilo anketo in mlade pozvalo k sodelovanju; seveda bi nato tudi objavili rezultate teh anket. Mladim se ideja platforme sicer zdi dobra ideja, a so bili kljub temu zadržani v smislu, koliko bi jo res uporabljali.

***

Predsednica ZPMS Darja Groznik je uvodoma poudarila, da je krepitev glasu otrok in mladih cilj naše organizacije že od ustanovitve. »Želimo vas opogumiti, da pri sebi oblikujete stališča, da jih znate primerno komunicirati in da znate tudi slišati druge.«

Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, je pojasnil, da je sodelovanje otrok sistemsko urejeno preko različnih dokumentov, koliko pa je dejanskega vpliva – to pa je že vprašanje. Poudaril je, da so pri snovanju vsebine zakona glede uporabe telefonov v šolah sodelovali z učenci in tudi s starši. Dejstvo pa je, da je pot od izhodišča (kaj želim spremeniti) do dejanske realizacije oz. implementacije zelo dolga ter da je vedno treba imeti v mislih, da ima vsak predlog vpliv na več strani. Kostrevc je pritrdil otrokom, da je treba odnose soustvarjali skozi vse življenje. Za boljše odnose na šolah so povečali število svetovalnih delavcev, vendar pa to še ni zagotovilo, da to prinaša kvaliteto v odnosih. Otroke je pozval, naj že jutri razredniku povedo, kaj si želijo na razrednih urah, to je že prvi korak k spremembi.

Mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na Ministrstvu za pravosodje je delila pozitivno izkušnjo, ko so pri snovanju Zakona o zaščiti otrok vključili tudi otroke, kar se je izkazalo kot zelo dobro.

Vlasta Nusdorffer, predsednica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, je poudarila, da so danes otrokom poti za sodelovanje bolj odprte kot so bile kdajkoli. Je pa res, da če se želite vključevati, morate tudi spremljati, kaj se dogaja v družbi. Pohvalila je primer Občine Domžale, kjer imajo poleg županje tudi “mladega župana” in “mlado županjo”. Liana Kalčina, članica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, pa je predstavila pobudo otrok z regijskega otroškega parlamenta v Novi Gorici, da bi eden izmed občinskih svetnikov postal “zagovornik otrok”, ki bi prenašal njihov sporočila do odločevalcev

Polonca Truden Dobrin z NIJZ je povedala, da že pripravljajo spremembe pri Šoli za starše, težava vse tovrstnih izobraževanj nasploh pa je v tem, da vedno pridejo “ta pridni starši”. Izpostavila je, da so pri snovanju novih programov za dijake in študente z njimi tudi sodelovali in da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje.

 »Otroci ste že velikokrat dokazali, da znate izražati svoja mnenja, izziv za nas odrasle pa je, da le te res udejanjimo,« je izpostavila Melita Jakelj z Zavoda za šolstvo. Strinjala se je, da je povratna informacij nujna, saj izraža spoštovanje. Na zavodu so se že lotili prenove učnih načrtov, ki upoštevajo vlogo učencev in uvajajo sodobnejše pristope.

Prisotni odločevalci so pozdravili idejo digitalne platforme ter dodali, da bi se morda lahko že obstoječe digitalne platforme še nadgradilo s tovrstnimi funkcionalnostmi, v izogib prevelikim stroškom.

Vsi predlogi otrok bodo vključeni v novo verzijo Bele knjige ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije, ki jo bodo mladi spomladi osebno predali pristojnim ministrstvom. Prvo verzijo Bele knjige najdete tukaj