“Halo, kako ti lahko pomagam?”
“Halo, kako ti lahko pomagam?” je naslov prispevka, objavljenega na spletni strani N1 Slovenija. Z novinarko Barbaro Smajila je strokovna vodja nacionalne mreže TOM telefon, Tjaša Bertoncelj, spregovorila o TOM telefonu. Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.
Podatki kažejo, da ima 95 odstotkov slovenskih osnovnošolcev vsaj eno stvar, v kateri se počutijo sami. TOM, anonimni zaupni telefon, ki otrokom zagotavlja varen prostor in pogovor brez obsojanja, praznuje 35 let. Pred dnevi smo obiskali prostore TOM-a v Ljubljani in se tam pogovarjali tako s strokovno vodjo kot tudi z eno od več kot 130 svetovalk in svetovalcev. Tokratna rubrika Poglobljeno vam tako prinaša vpogled v to, s kakšnimi vprašanji in težavami se otroci in mladostniki obračajo na TOM, zakaj je pomembna anonimnost, kako pomagajo, kdo je na drugi strani telefona in zakaj je pomemben prav vsak klic.
Foto: Jan Gregorc / N1
“Ko sta se ločila, so rekli, da bom imela dva doma… od takrat se počutim kot gost povsod.. Ko sem pri mami, zmeraj joka…ne govori z mano…oče se pa non stop dere…ne vem ali sem kaj narobe naredila …”
“Vem, da moram bit odlična. Vedno. To se pričakuje. Če dobim štirko, je že kriza. Ampak jaz ne zdržim več. Glava mi bo eksplodirala. Ponoči ne morem zaspat, ker samo razmišljam, kaj še moram naredit. Vsi rečejo: ‘Saj si pametna, to zmoreš.’ A kdaj kdo vpraša, če sem v redu? Če sploh še diham med vsem tem?”
“Naučil sem se imeti dvojne skrivnosti. Ene delim z očetom, druge z mamo”
“Včasih me prime, da si predstavljam, kako bi bilo, če me ne bi bilo. Ne zato, ker hočem pozornost… ampak ker ne vidim več smisla. Vse je preveč. Šola. Doma je tišina, pač tista napeta, ko veš, da bo vsak čas počilo. S prijatelji… ne morem jim tega povedat. Oni bi rekli, naj ne kompliciram. Pa ne gre. Vsak dan, ko se zbudim, si mislim: še en dan, ko moram preživet.”
“Ne vem več, kaj naj naredim. Vsak dan me zafrkavajo v šoli. Zaradi mojih oblačil, zaradi tega, kako hodim, kako govorim… Včasih si celo izmislijo kakšno novo ime zame, pa mi ga napišejo na omarico ali pa na listek, ki ga potem krožijo po razredu.”
Medalja za zasluge
To je le nekaj primerov klicev otrok in mladostnikov, ki so se s svojimi stiskami obrnili na TOM telefon. Ta anonimna telefonska linija za pomoč otrokom in mladostnikom, ki je na številki 116 111 dosegljiva vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, je za številne otroke edini varni prostor, kjer se počutijo slišane. Za nekatere pa je tudi rešilna nit; most do strokovne pomoči, ki jo nujno potrebujejo.
TOM je prejšnji teden obeležil 35-letnico delovanja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mu je ob tej priložnosti podelila državno odlikovanje medalja za zasluge. “S pogovorom gradite most med otrokom v stiski in med svetom, ki ga morda ne razume. Z vso predanostjo dokazujete, da lahko iskrena beseda, izrečena ob pravem času, prinese upanje in moč,” je dejala predsednica.
“Vzeli so ga za svojega”
“TOM telefon, kako ti lahko pomagam,” je pozdrav, ki ga je v teh več kot treh desetletjih zaslišalo na tisoče otrok in mladostnikov, ki so poklicali na 116 111. TOM v zadnjih petnajstih letih prejme v povprečju skoraj 29 tisoč kontaktov letno – poleg klicev tudi elektronska sporočila in sporočila prek klepetalnice -, od tega je svetovalnih pogovorov okoli 6000. “To pomeni v povprečju 15 svetovanj na dan in ogromno drugih klicev, ki jih vse obravnavamo enako resno,” nam je povedala Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja tega edinega splošnega svetovalnega telefona v državi, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Kot pravi, otroci pokličejo z vsem, kar se jim dogaja – z vprašanji in težavami, povezanimi s šolo, vrstniki, ljubeznijo, spolnimi odnosi, telesnim razvojem, internetom, družino … “Včasih pa pokličejo tudi zato, da podelijo, da so dobili dobro oceno ali, na primer, da bi s svetovalcem povadili nastop, ki ga bodo imeli v glasbeni šoli. Če ne znajo zavezati vezalk, skuhati testenin ali izbrati oblačil. Ali pa z vprašanji, povezanimi z naravo, vesoljem. Vse to kaže, da so otroci TOM telefon vzeli za svojega,” je prepričana Bertoncelj.
Foto: Jan Gregorc / N1
Najbolj se je povečalo število kontaktov, povezanih s samomorilnostjo
V letih 2020 in 2021 se je po besedah sogovornice najbolj povečalo število kontaktov, povezanih s samomorilnostjo; bodisi je uporabnik razmišljal, načrtoval samomor ali pa ga je že poskušal narediti. Pred epidemijo je bil vsak šestdeseti kontakt povezan s samomorilno tematiko, v obdobju epidemije pa že vsak trinajsti. Bertoncelj je ob tem sicer pojasnila, da so v tem obdobju zabeležili izrazit upad kontaktov, predvsem preizkuševalnih klicev, kar je do neke mere vplivalo na zgornjo statistiko. Vendar pa se je število kontaktov s to vsebino bistveno povečalo tudi v absolutnem smislu.