'/%3E%3C/svg%3E){kind=small}
Fiskalni svet v oceni proračuna iz oktobra 2026 ugotavlja, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom znižujejo za skoraj 15 odstotkov oz. za okoli 330 milijonov evrov, čeprav bi se morali po zakonu naslednje leto povečati vsaj za 3,7 odstotka, kolikor znaša uskladitev z inflacijo.
Vlada nikjer ne pojasni, kako bo dosegla napovedano znižanje postavk v predlogu proračuna za naslednje leto.
Fiskalni svet sklepa, da bo morala vlada, če bo želela doseči takšno znižanje, pri petih največjih transferjih število upravičencev znižati za petino do tretjino. Po obsegu so načrtovani rezi primerljivi z ZUJF, varčevalnim zakonom iz leta 2012, ki ga je sprejela druga Janševa vlada.
Istočasno ta antisocialni proračun daje 345 milijonov več za vojsko, večinoma orožje.
Kaj ti rezi v socialno državo pomenijo za ljudi?
Otroški dodatek: 51 milijonov evrov oz. 18,9 odstotka manj.
Lani ga je prejemalo 317.763 otrok iz revnih družin in družin srednjega razreda.
Mati samohranilka z dvema otrokoma in 1.100 evri neto plače, ki danes prejema 346 evrov na mesec, bi ob takšnem enakomernem rezu izgubila 65 evrov na mesec oz. skoraj 800 evrov na leto.
Če bi vlada varčevala pri številu upravičencev, bi otroški dodatek lahko izgubilo od 64.000 do 106.000 otrok.
Štipendije: 20 milijonov evrov oz. 14,2 odstotka manj.
Študentka iz Pomurja, ki študira v Ljubljani in katere mati zasluži 1.400 evrov neto, oče pa je brezposeln, danes prejema 341 evrov na mesec in bi ob enakomernem rezu izgubila 49 evrov na mesec.
Ob strožjih pogojih bi štipendijo v celoti izgubilo okoli 11.500 dijakov in študentov.
Starševska nadomestila: 83 milijonov evrov oz. 15,2 odstotka manj.
Rezi v izplačevanje nadomestila plače med porodniškim, očetovskih in starševskim dopustom.
Mati, ki je pred porodom zaslužila 2.000 evrov bruto, bi ob enakomernem rezu dobila 303 evrov na mesec manj, v skoraj devetih mesecih porodniškega in starševskega dopusta pa skupaj okoli 2.600 evrov manj, in to ravno takrat, ko družina z novorojenčkom potrebuje največ.
Rezi so politična odločitev: vsak poslanec in poslanka ima en glas.
Oškodovani pa bodo otroci in družine. Že danes kljub vsem socialnim transferjem živi v Sloveniji 43.000 otrok pod pragom tveganja revščine (to je 11,6 % otrok).
S tako politiko se bo število teh otrok zagotovo povečalo.
Ni prav, da se preusmerjanje sredstev odraža na življenju najranljivejših skupin, med katerimi so tudi otroci. Ni prav, da morajo stisko ranljivih skupin reševati humanitarne organizacije z donacijami.
Namesto, da bi skupnost gradila na tem, da bi otroški dodatek postal univerzalni dodatek, ki bi bil namenjen prav vsem otrokom za zadovoljevanje njihovih razvojih potreb, ostaja še naprej socialni transfer. Prav tako to velja za štipendije. Oba transferja bi morala biti del družinske politike in ne socialne politike. Otroci si zaslužijo pozornost.
Spremembe ne smejo rušiti mehanizmov, ki omogočajo pomoč otrokom, mladostnikom, družinam in drugim ranljivim skupinam prebivalstva.