Varuhinja Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Tone Dolčič in svetovalka Varuha Liana Kalčina so v torek, 17. 5. 2016, v prostorih Varuha sprejeli delegacijo Nacionalnega odbora mladih, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Članice in člani odbora so predsedujoči in drugi udeleženci in udeleženke zadnjih nacionalnih otroških parlamentov iz različnih slovenskih regij. Srečanja so se udeležili Ciril Cerovšek (dolenjska regija), Luka Irenej Pečan (osrednjeslovenska regija), Anja Furdi (štajerska regija) in Nina Pohorec (savinjska regija). Spremljali sta jih generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna in strokovna sodelavka ZPMS Petra Zega.

V pogovoru so mladi udeleženci izpostavili nekatera vprašanja, s katerimi se pogosto srečujejo in ki so jih že obravnavali na otroških parlamentih, ter pričakovanja, da jim bo Varuh pomagal okrepiti njihov glas v družbi.

Izrazili so razočaranje nad odnosom nekaterih ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol v Sloveniji, ki otroškim parlamentom na šoli ne namenijo dovolj pozornosti in celo sami izberejo predstavnike mladih, ki gredo na regijske otroške parlamente. To je nedemokratično, so zatrdili in povedali, da mladi večkrat izberejo tiste, ki znajo argumentirati, predstaviti ali se zavzeti za sovrstnike, niso pa vedno izbrani tudi najboljši po doseženem šolskem uspehu, kar morda starejši pričakujejo. Varuhinja je pritrdila kritičnemu odnosu mladih do nesprejemljive prakse in zagotovila, da bo Varuh vztrajal pri uveljavljanju pravic in že izraženih pričakovanj in priporočil mladih do participacije v družbi (Konferenca o participaciji otrok in mladostnikov, ki je bila 13. novembra 2014 v državnem zboru). Otroški parlamenti morajo postati prostor obravnave najpomembnejših tem, ki so v ospredju zanimanja osnovnošolcev in ne le osrednje teme, ki jo izberejo na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta. Postati morajo osrednja oblika izobraževanja za demokratično državljanstvo. Varuhinja je podprla predlog mladih, da bi pripravili skupno sporočilo s priporočili in pričakovanji, ki bi ga naslovili tako vodstvom osnovnih šol v Sloveniji in drugim, ki bi naj zagotovili pogoje delovanja otroških parlamentov na šolski, lokalni in drugih ravneh.

Predstavniki Nacionalnega odbora mladih so izpostavili tudi problem priprave in izvajanja razrednih ur na osnovnih šolah, ki so prepogosto le možnost administrativnega urejanja odsotnosti, so nezanimive, večkrat kaotične in dolgočasne. Zavzeli so se za bogatejši koncept razrednih ur, ki bo dajal možnost obravnave tudi aktualnih družbenih in razvojno psiholoških tem, če je treba tudi z ločenimi pogovori deklet in fantov. Izjemno jih moti tudi prepogosta pristranskost nekaterih učiteljic in učiteljev pri obravnavi in ocenjevanju posameznih učencev na osnovi nekaterih njihovih osebnih okoliščin, kar doživljajo kot nesprejemljiv odnos. Izrazili so željo, da bi imeli učenci možnost izraziti svoje mnenje o kakovosti učiteljevega dela, kar bi imelo tudi pozitivne učinke na odnose in komunikacijo med učitelji in učenci.

Posebej so opozorili na vprašanja svobodnega oz. nesvobodnega odločanja otrok o udeležbi pri verskih obredih in verski vzgoji. Poudarili so, da se povsem zavedajo pravic in odgovornosti staršev pri oblikovanju vrednostne, kulturne in verske vzgoje otrok, vendar bi morali tudi spoštovati njihovo mnenje v primerih, ko se jih več ne želijo udeleževati. Namestnik varuhinje Tone Dolčič je povedal, da je Varuh jasno izrazil stališče v primerih posega v telesno integriteto otroka iz verskih razlogov, zaradi želje njegovih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov. To je Varuh ocenil kot kršitev otrokovih pravic. Starši imajo ustavno pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, vendar je kar v največji meri treba spoštovati tudi otrokovo mnenje, in vsakokrat presojati v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti.

Mladi so poudarili, da se njihov glas, njihova mnenja in predlogi v družbi ne slišijo dovolj, in če jih odrasli poslušajo, jih dovolj ne upoštevajo pri sprejemanju odločitev. Razmisliti bi veljalo o nujnih ukrepih za razvoj novih oblik demokratičnega odločanja, v katere bodo v večji meri vključeni tudi mladi, ki danes sicer nimajo volilne pravice, si pa želijo postati aktivni državljani. Predlagali so nadaljevanje pogovorov o možnostih premika starostne meje volilne pravice s sedanjih osemnajstih na šestnajst let.

Predlagali so, da bi tudi Varuh človekovih pravic podprl njihova prizadevanja za uresničitev predlogov in priporočil iz njihovih nacionalnih parlamentov, med drugim tudi uvrstitev kariernega dne v program dela osnovnih šol, podporo pri ustanavljanju podjetniških krožkov, uveljavitev oddaj na TV, ki bi jih sami vodili ali v njih v večji meri sodelovali, zagotovitev neposrednega prenosa nacionalnega otroškega parlamenta na TV in drugo.

Varuhinja in njen namestnik Dolčič sta mlade podprla v njihovih prizadevanjih in obljubila, da bosta storila vse za okrepitev njihovega glasu v slovenski družbi.

Vir: http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/okrepiti-moramo-glas-otrok-glas-otroskih-parlamentov/?no_cache=1